Odrekanje za boljše življenje

Washington – V ameriški prestolnici se je s konferenco o prihodnosti financ sklenilo letošnje letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, na katerem so največ pozornosti namenili krhkemu okrevanju svetovnega gospodarstva, epidemiji ebole, infrastrukturnim projektom in geopolitičnim tveganjem.

IMF je ta teden poslabšal napoved rasti za svetovno gospodarstvo – letos naj bi znašala 3,3 odstotka, prihodnje leto pa 3,8 odstotka. Ker je okrevanje krhko in neenakomerno, so države pozvali k ukrepom za dvig rasti, pri čemer so še posebej izpostavili strukturne reforme in naložbe v infrastrukturo.

Za Slovenijo je IMF napoved gospodarske rasti ta teden popravil navzgor – letos in prihodnje leto naj bi znašala 1,4 odstotka. Ob tem je bilo sicer slišati opozorila, da mora nova vlada Mira Cerarja nadaljevati s čiščenjem bank, prestrukturiranjem podjetij, zniževanjem proračunskega primanjkljaja in privatizacijo. Slovenijo sta v Washingtonu zastopala finančni minister Dušan Mramor in guverner banke Slovenije Boštjan Jazbec.

Minister Mramor je zadovoljen s pogovori, ki jih je v minulih dneh opravil v Washingtonu. IMF pozitivno ocenjuje ukrepe, ki jih je Slovenija že sprejela, se pa Mramor zaveda, da bo spremembe, ki so še nujne, treba izpeljati. »Mislim, da ne bodo tako boleče, kot se govori. Vsak se bo pač moral nečemu malo odreči, da bomo bolje živeli,« je dejal v izjavi za STA. Ob tem je poudaril, da razmere, v katerih se je znašla država, najbolj prizadenejo mlade. »Brezposelnost med mladimi je izjemno narasla. Izjemno visok je tudi javni dolg, ki ga mladim puščamo kot breme za prihodnost. Smo zelo slabi dedki, babice, očetje in mame, da svoje otroke tako zelo obremenjujemo z našimi zahtevami.

Novi dolgovi za plačilo starih

Mramor se je v Washingtonu pogovarjal tudi o zadolževanju Slovenije. »Pojasnili smo, da spremljamo, kaj se dogaja na finančnih trgih. Seveda bodo potrebne zadolžitve, kot so potrebne vsako leto. Ker se vračajo stari krediti, potrebujemo nove. Povedali smo, da bomo na finančne trge prišli takrat, ko bodo pogoji za nas najbolj optimalni,« je dejal. O podrobnostih ni želel govoriti.

Kako bo na gospodarsko rast Slovenije vplivalo ohlajanje v Nemčiji in morebitna zaostritev napetosti v Ukrajini, je po besedah minsitra Mramorja sicer težko oceniti. »Najbolj pesimistične napovedi kažejo, da bi se lahko gospodarska rast zaradi vseh teh vplivov zmanjšala za 0,7 odstotne točke,« je dejal. Spomnil je, da je slovenski izvoz zelo vezan na Nemčijo in na bližnje države, zato to ohlajanje lahko predstavlja težavo tudi za našo državo. »Precej bo odvisno od tega, kako bomo vodili ekonomsko politiko v naslednjem letu. Če nam uspe z določenimi ukrepi vsaj delno nevtralizirati to ohlajanje, smo lahko tudi glede tega pozitivni,« je napovedal.

Vodilni predstavniki IMF so države, tako razvite kot hitro rastoče, ta teden večkrat pozvali k izvajanju strukturnih reform, glede Slovenije pa je bilo poleg pričakovanj o nadaljnjem čiščenju bank in razdolževanju podjetij slišati tudi, da naj se privatizacija nadaljuje. Mramor se glede strukturnih reform v celoti strinja z IMF. »Zdravstvena reforma je nujno potrebna. Potrebne so tudi strukturne spremembe v javni porabi, in sicer tako, da se poraba poveča tam, kjer ima večji učinek na BDP,« je pojasnil.

Glede privatizacije je dejal, da se je Slovenija zavezala prodaji 15 podjetij, in sicer zaradi različnih razlogov. Takrat je imela omejen dostop do finančnih trgov, javni dolg pa je dosegel takšno višino, ki je na dolgi rok težko vzdržna. Država je svetu s tem poslala tudi signal, da se odpira, poleg tega pa so k privatizaciji prispevale še slabe izkušnje s korporativnim upravljanjem in tajkunskimi zgodbami. Zato Mramor misli, da nova vlada ne bo ravnala drugače oz. v nasprotju s sprejetimi odločitvami v poslancev. Pomemben zaključek letnega srečanja IMF in Svetovne banke je sicer tudi to, da bi morale države skrbeti za takšno fiskalno politiko, ki bo kar najbolje podpirala gospodarsko rast. Pri tem je treba upoštevati zadolženost držav in poskrbeti, da se dolg ne bi povečeval. Konsolidacija javnih financ naj bi bil torej relativno dolgotrajen proces, ne pa hiter, je v Washingtonu še dejal pojasnil slovenski finančni minister.