Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred nekaj minutami se je končala javna obravnava v Luksemburgu v zvezi z izbrisi podrejenih obveznic in delnic šestih podržavljenih bank. Odvetnica Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Tamara Kek je po obravnavi povedala, da je zadovoljna s predstavitvami odvetnikov, ki so zastopali interese imetnikov obveznic in delničarjev in hkrati blago rečeno bila presenečena nad izvajanjem tako slovenskega državnega pravobranilstva kot tudi najetih odvetnikov s strani Banke Slovenije, saj niso postregli z nobenim novim dejstvom, ki bi opravičeval izbris podrejencev in delničarjev. Kekova je v svoji 10 minutni predstavitvi, ki je bila na voljo vsaki izmed zastopanih strank, predstavila dodatne poglede, zakaj so izvedeni ukrepi, neustavni, saj vidno posegajo v pravico do zasebne lastnine brez možnosti vlaganja pravnih sredstev.
Naše ustavno sodišče je namreč pred odločitvijo, ali so določeni členi zakona o bančništvu, ki so bili podlaga za izbris, v skladu z ustavo, za dodatna pojasnila prosilo Sodišče Evropske unije.
Obravnave se je skupaj odvetniki udeležilo tudi Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD). V VZMD se resno sprašujejo o vlogi Banke Slovenije, ker da se postopek pred sodiščem EU nanaša na ustavnost zakona o bančništvu in ne na posamične sporne izbrise in njihovo ekonomsko upravičenost. Eno od ključnih vprašanj postopka je namreč, ali je bilo sporočilo o bančništvu evropske komisije za Slovenijo zavezujoč pravni vir. V VZMD so prepričani, da omenjena sporočila niso zavezujoča, temu je po navedbah združenja pritrdila tudi njihova avtorica - evropska komisija.
Delničarji niso zagotovili dodatnega kapitala
Banka Slovenije je na obravnavi predstavila okoliščine sprejetih izrednih ukrepov glede na finančni položaj petih bank, ki so bile deležne teh ukrepov v letu 2013, in ene banke v letu 2014. »Banka Slovenije bo sodišču pojasnila, da so bili sprejeti ukrepi nujni, da se ohrani finančna stabilnost v Republiki Slovenije. K uporabi teh ukrepov je bila Banka Slovenije zavezana na podlagi zakona o bančništvu z namenom ohranitve finančne stabilnosti v državi,« so sporočili iz Banke Slovenije.
Dodali so, da je bil količnik kapitalske ustreznosti slovenskih bank konec leta 2012 30 odstotkov nižji od povprečja v Evropski uniji zaradi nepravočasne odzivnosti na dokapitalizacijske pozive Banke Slovenije, stresni testi pa so že maja 2013 razkrili velik kapitalski primanjkljaj slovenskega bančnega sistema. V centralni banki se bodo pred sodiščem sklicevali na to, da so po letu 2008 večkrat zahtevali dokapitalizacije NLB, NKBM, Abanke, Banke Celje, Probanke in Factor banke ter da so delničarji vseh bank imeli možnost, da problem pomanjkanja kapitala rešijo sami, »a nobeni banki ni uspelo povečati osnovnega kapitala, saj delničarji niso bili pripravljeni ali niso mogli zagotoviti svežega kapitala, bankam pa ni uspelo pridobiti novih vlagateljev. Vse banke so prostovoljno zaprosile za državno pomoč.«
Pregledi zdravja bank
Banka Slovenije bo ponovila, da so v izogib dvomom o verodostojnosti podatkov o kapitalskih potrebah bank, ki so zaprosile za državno pomoč, najeli neodvisne strokovnjake, ki so opravili pregled kakovosti sredstev bank in v prihodnost usmerjeno oceno ustreznega kapitala: »Pogoji skrbnega pregleda so bili določeni v skladu z zahtevami evropske komisije in Evropske centralne banke. Skrbni pregled je razkril še precej večjo izgubo v bankah, zlasti iz naslova resnega povečanja obsega nedonosnih terjatev bank. Zaradi ugotovljene izgube so banke izkazovale negativni kapital.«
Neodvisni strokovnjaki so po navedbah centralne banke ugotovili, da so bili delnice in drugi instrumenti, glede na ugotovljeni finančni položaj bank, popolnoma brez vrednosti, saj bi se morala v stečajnem postopku vsa preostala sredstva teh bank uporabiti za poplačilo njihovih deponentov in prednostnih upnikov, pri čemer delničarjem in imetnikom podrejenih instrumentov ne bi ostalo nič. »Da bi lahko banke prejele državno pomoč, ki je bila nujno potrebna za stabilizacijo poslovanja, in zadostile zahtevi iz pogodbe o delovanju EU oziroma sporočila komisije o bančništvu, da je ta pomoč omejena na minimalni obseg, je moral biti pred vplačilom sredstev države za dokapitalizacijo bank izveden ukrep pokrivanja primanjkljaja kapitala najprej z delniškim kapitalom in podrejenimi instrumenti. Le tako se namreč lahko zunaj stečaja zagotovi prispevek imetnikov lastniškega in podrejenega kapitala k pokrivanju izgub. Popolni izbris je bil potreben, saj delničarji in upniki podrejenih instrumentov v primeru stečaja banke ne bi bili poplačani niti delno. Če prispevek delničarjev in imetnikov podrejenih instrumentov ne bi bil zagotovljen v takšnem obsegu, dokapitalizacija bank z državno pomočjo, glede na pravila EU za državne pomoči, ne bi bila dopustna.« Brez državne pomoči pa bi se banke znašle v stečaju, bodo še zatrdili v Banki Slovenije.
Oškodovani lastniki podrejenih finančnih instrumentov pred obravnavo niso hoteli razkriti, kaj bodo povedali evropskim sodnikom. Znano pa je, da se z Banko Slovenije že od vsega začetka razhajajo v pogledu, ali so bile podržavljene banke res zrele za stečaj. Banki Slovenije namreč očitajo, da so s skrbnimi pregledi in pregledi aktive bank načrtno prikazali slabšo sliko, kot je v resnici bila, in da popoln izbris zlasti podrejenih obveznic ni bil potreben. Osmoljenci so tudi prepričani, da evropsko sporočilo o bančništvu, na katero sta se sklicevala vlada in centralna banka, za države članice ni pravno zavezujoče.
Sporočilo ni zavezujoče, a ga je treba spoštovati
Javne obravnave se je udeležila tudi Republika Slovenija. Iz ministrstva za finance so pojasnili, da naša država v postopku med drugim zastopa stališča, da je pristojnost EU glede urejanja državne pomoči njena izključna pristojnost. Menijo tudi, da sporočilo o bančništvu »ni akt, ki bi ga Republika Slovenija morala prenesti v nacionalno zakonodajo, a to ne pomeni, da na državo članico nima vpliva. Omenjeno sporočilo namreč vsebuje merila, ki jih evropska komisija uporabi, ko odloča o dopustnosti državnih pomoči. Če bi Republika Slovenija državno pomoč podelila, ne da bi spoštovala zahteve iz sporočila o bančništvu, bi evropska komisija ugotovila, da podeljena državna pomoč ni združljiva s pravom EU«. Na ministrstvu še dodajajo, da sporočilo o bančništvu izrecno določa, da zaradi udeležbe upnikov banke pri reševanju banke upniki banke ne smejo biti na slabšem kot v primeru, če se ukrep ne bi izvedel: »To pomeni, da se mora kljub izvedbi pretvorbe ali odpisa ohraniti vrednost premoženja imetnikov lastniških, hibridnih ali podrejenih finančnih instrumentov. V konkretnem primeru pa zaradi finančnega položaja bank, kot izhaja iz odločb Banke Slovenije, kvalificirane obveznosti (vključno s podrejenimi obveznostmi) v primeru stečaja ne bi bile poplačane niti delno.«
Na ministrstvu so tudi prepričani, da določila sporočila o bančništvu niso v nasprotju z listino EU o temeljnih pravicah in ne v nasprotju z direktivo 2012/30/EU.
