Tiskane izdaje
Ljubljana − V zadnjih mesecih se nadaljujeta okrevanje gospodarstva in izboljševanje razmer na trgu dela. Od ugodnih gibanj pa izstopajo investicije, ki bodo letos nižje kot lani. To na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pripisujejo predvsem nižjim javnim investicijam ob prehodu na novo finančno perspektivo, pa tudi neizkoriščenim potencialom pri zasebnih investicijah. To je delno povezano z nadaljnjim krčenjem bančnega kreditiranja podjetij, čeprav se razmere v bančnem sektorju še naprej izboljšujejo.
Kot v zadnjem Ekonomskem ogledalu še ugotavljajo pri Umarju, ugodno tuje povpraševanje še naprej krepi izvoz in z njim povezan del gospodarstva, povečujeta se tudi zasebna in državna potrošnja.
Investicije ostajajo nižje kot lani
»Nižje kot lani ostajajo le investicije, saj so ob prehodu na novo finančno perspektivo znatno nižje javne investicije, ob krepitvi zasebnih pa neizkoriščen potencial predstavlja nadaljevanje krčenja bančnega kreditiranja podjetniškega sektorja,« so zapisali v ugotovitvah.
Izboljšujejo se razmere v bančništvu. »Po začetnih ukrepih, dokapitalizaciji in prenosu dela nedonosnih terjatev na DUTB se proces zmanjševanja nedonosnih terjatev nadaljuje; izboljševanje kakovosti bančne aktive se je v tretjem četrtletju pospešilo ob prodaji dela nedonosnih terjatev in večjih odpisih,« ugotavljajo pri Umarju.
Primerjava z državami EU, ki so se ob začetku krize soočale s podobnimi težavami kot Slovenija, kaže, da je bilo od začetka sanacije bančnega sistema znižanje deleža nedonosnih terjatev v Sloveniji najizrazitejše, še dodajajo.
Odvisnost bank od tujih bančnih virov se še naprej postopoma zmanjšuje, naraščajo pa vloge nebančnih sektorjev, ki predstavljajo že dve tretjini bilančne vsote bančnega sistema, kar je za približno polovico več kot leta 2008.
Še se je skrčil obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem. Zniževanje obsega kreditov, ki je v zadnjem letu znašalo 6,3 odstotka, je posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij in nefinančnih institucij, gospodinjstva pa se zadolžujejo, tako v obliki stanovanjskih kot potrošniških posojil.
Pri Umarju ocenjujejo, da je šibko kreditiranje podjetniškega sektorja posledica prepletanja več dejavnikov: deloma je povezano s ponudbo, kjer previdnost bank ob še vedno velikem deležu slabih posojil ostaja visoka, deloma pa odraža dejavnike na strani povpraševanja, in sicer še vedno prisotno pomanjkanje kakovostnih projektov pa tudi preusmeritve nekaterih podjetij k nebančnim virom financiranja.
Po skoraj dveletni deflaciji zadnja dva meseca beležimo rast cen življenjskih potrebščin. Medletna inflacija je oktobra znašala 0,6 odstotka. Višja medletna rast je predvsem odraz vedno manjšega padca cen energentov in krepitve rasti cen hrane. Znova so medletno višje tudi cene poltrajnega blaga. Višje kot pred letom ostajajo cene storitev, nižje pa cene trajnega blaga.
Cenovna in stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva ostajata blizu lanskih ugodnih ravni. Kot ugotavljajo analitiki Umarja, je imela apreciacija evra na Slovenijo zaradi geografske strukture menjave manjši vpliv kot na večino preostalih članic evrskega območja. Poslabševanje cenovne konkurenčnosti je ublažilo še zniževanje relativnih cen življenjskih potrebščin.
Slovenija je na lestvicah mednarodne konkurenčnosti letos napredovala, kar je posledica ugodnejših makroekonomskih kazalnikov in ugodnejše percepcije gospodarstvenikov glede možnosti poslovanja. Kljub temu ostaja Slovenija ena izmed držav, ki so uvrščene nižje kot pred začetkom krize.
