Tiskane izdaje
Ljubljana – Poslanci bodo na novembrski seji predvidoma odločali o avtentični razlagi zakona, ki bi omejila stroške trogovalnih računov, kamor je treba prenesti delnice iz KDD. A borzni posredniki in banke vračajo udarec. Na ustavno sodišče so vložili zahtevo za ustavno presojo te omejitve, poleg tega pa že omejujejo vrednosti delnic, ki jih sprejemajo.
Državni zbor bo predvidoma prihodnji teden odločal o avtentični razlagi 48. člena zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, po kateri cena vodenja in upravljanja trgovalnega računa za delnice ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti naložbe na tem računu. A banke in borzni posredniki temu nasprotujejo, saj, kot pravijo, pri nizki vrednosti naložbe s tem ne morejo pokriti vseh stroškov.
Alta Invest, Ilirika borznoposredniška hiša, GBD BPD in Nova Ljubljanska banka so zato na ustavno sodišče že vložile zahtevo za ustavno presojo tega člena in začasno zadržanje izvajanja avtentične razlage. Če bo omejitev obveljala, se zna zgoditi, da bo del ponudnikov teh storitev omejil spodnjo mejo vrednosti delnic, ki jih bodo še sprejemali na trgovalne račune.
Poseg v konkurenčni trg
V Alti Invest menijo, da tako člen zakona kot predlagana avtentična razlaga predstavljata grob poseg v prosti konkurenčni trg, na katerem nastopa veliko bank in borznoposredniških družb, ki si vsak dan med seboj konkurirajo. Kot trdijo v primeru sprejetja avtentične razlage, v predlagani obliki borzni člani pri številnih strankah ne bodo mogli več pokrivati vseh stroškov, ki jih imajo s svojim poslovanjem in zagotavljanjem vseh zakonodajnih zahtev ter kapitalske ustreznosti.
V Iliriki pravijo, da bodo zakon spoštovali, a bodo omejili vrednost portfelja delnic, ki jih bodo še sprejemali, saj si ne nameravajo povzročati škode. Trenutno je ta meja pri 800 evrih.
V GBD BPD pravijo, da bo o omejitvah odločal upravni odbor, da pa meje ni mogoče preprosto določiti, saj je odvisna od vrste vrednostnega papirja.
Državni banki brez omejitev
O omejitvi pa ne razmišljajo v dveh državnih bankah − Abanki in NLB. V zadnji pojasnjujejo, da so takoj po uveljavitvi omenjenega zakona cenike ustrezno prilagodili tako, da upoštevajo zakonske omejitve. »Našega cenika storitev zato v primeru sprejetja avtentične razlage ne bo treba spreminjati, za obstoječe in nove stranke bo poslovanje potekalo skladno z ustaljeno prakso,« dodajajo.
Posrednikom s svojo ponudbo od septembra konkurira Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), ki sicer podpira omenjeno zakonsko omejitev stroškov. VZMD pod imenom Delniška opora vlagateljem za devet evrov na leto ponuja, da lahko posameznik delnice prenese na skrbniški račun pod okriljem združenja, a to pomeni omejen dostop do glasovalnih pravic in do dividend.
ATVP svari vlagatelje
Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) opozarja, da so stroški, ki jih bo moral vlagatelj nositi v primeru pristopa k takšni shemi, lahko precej višji, kot so tisti, ki jih za podobne, a bolj varne rešitve zagotavljajo borznoposredniške družbe in banke, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov in so pod nadzorom ATVP.
»Nekatere takšne sheme namreč posebej zaračunavajo različne stroške, kot so izplačilo dividend, glasovanje na skupščini, prenehanje sodelovanja in druga posamezna ravnanja. Poleg teh stroškov pa morajo vlagatelji plačati še vse stroške prenosa vrednostnih papirjev z registrskih računov na fiduciarni račun, v primeru prodaje pa še stroške prenosa s fiduciarnega na trgovalni račun in nato še trgovalno provizijo. Pri tem bodo morali vlagatelji poravnati vse stroške posameznim preostalim ponudnikom. Pogoji pristopa k takšnim shemam so v prid ponudnikom, vendar so lahko škodljivi za vlagatelje,« še opozarja ATVP.
