Paladij je bil najžlahtnejša kovina lanskega leta

Surovine: ne le električna vozila, tudi motorji na bencinski pogon vplivajo na redke kovine.

Objavljeno
09. februar 2018 16.41
Jure Štimac
Jure Štimac

Svetovna gospodarska rast ter vse večja proizvodnja avtomobilov sta poskrbeli za to, da je bil paladij ena najdonosnejših surovin v letu 2017. Vrednost te žlahtne kovine, ki je ena glavnih sestavin za proizvodnjo emisijskih filtrov za motorje na bencinski pogon, se je, izraženo v dolarjih, zvišala za več kot 55 odstotkov lani in prvič po letu 2001 presegla tisoč dolarjev za unčo. Sredi januarja je dosegla vrh pri 1110 dolarjih za unčo, nato pa v treh tednih zgubila več kot osem odstotkov.

Cene so po skoraj dveh desetletjih spet dosegle vrh predvsem zaradi pričakovanj vlagateljev, da bo nadaljevanje rasti svetovnega gospodarstva spodbudilo povpraševanje po avtomobilih. Veliko proizvajalcev avtomobilov je na začetku tisočletja začelo namesto platine uporabljati paladij, saj je bil cenovno dostopnejši. Platino se ponavadi pridobiva skupaj s paladijem, vendar se jo uporablja predvsem v dizelskih motorjih.

 

Med kupci paladija so tudi špekulanti, ki lovijo val rasti cen, kar se je opazilo tudi v številnih nenadnih padcih cen ob unovčevanju dobičkov. Vlagatelji verjamejo, da bo treba po paladiju, ki je že zdaj bolj redka žlahtna kovina v primerjavi s platino, srebrom ali zlatom, vse večja predvsem zaradi rastočega povpraševanja po hibridnih avtomobilih, ki večinoma uporabljajo bencinski pogon namesto dizelskega. Za to si prizadevajo tudi številne države, ki podpirajo proizvodnjo hibridnih in električnih vozil.

Glede na trenutni trend bi v primeru nadaljnje rasti cene paladija proizvajalci imeli dolgoročno večjo korist, če bi zamenjali paladij za platino kot glavno surovino tudi v proizvodnji bencinskih motorjev. Razlika v ceni bo morala biti dovolj velika ter trajati dovolj dolgo, da bi upravičila stroške zamenjave.