Tiskane izdaje
Ljubljana – Velik padec borznih tečajev in nemir na finančnih trgih, ki so ju pred kratkim sprožile tudi poslabšane gospodarske napovedi za Nemčijo in evrsko območje, dobivata dramatične razsežnosti in zahodni komentatorji se že množično sprašujejo, ali je svet pred novo veliko finančno krizo.
Razlogov za pesimizem in negotovost ne manjka: evropski centralni banki, ki je že spustila obrestne mere na dno, zdaj zmanjkuje orožja in streliva pri spodbujanju gospodarske rasti, kar vodi v nadaljevanje recesije in deflacijo v Evropi. Tu pa so še negotovost pred objavo stresnih testov evropskih bank, rusko-ukrajinska kriza, upočasnjevanje rasti v državah BRICS, kriza v Siriji in Iraku, nemiri v Hongkongu, vse bolj nenadzorovan izbruh ebole itd.
Panika in strah med investitorji se ob kombinaciji teh zelo neugodnih dejavnikov čredno širita in dejstva so tu: nemški borzni indeks Dax je v zadnjem tednu izgubil skoraj pet, v zadnjem mesecu pa kar enajst odstotkov vrednosti, izgube investitorjev znašajo več sto milijard evrov. Širši indeks Stoxx 600, ki vključuje delnice podjetij iz 18 evropskih držav, je v zadnjih osmih dneh izgubil skoraj osem odstotkov. Še posebno so izpostavljene delnice bank.
Pri Bloombergu so izračunali, da je samo v sredo, zaradi padca borznih indeksov, na vseh svetovnih borzah izpuhtelo kar 672 milijard dolarjev, pri tem, da je klasični ameriški indeks S & P 500 izgubil več kot tri odstotke vrednosti, kar je največji dnevni padec v zadnjih treh letih. Več kot desetodstotni padec tečajev imata zadnji mesec tudi indeksa londonske in pariške borze FTSE in CAC. Še posebno ključni indeks londonskega Cityja, evropske finančne prestolnice, se je letos obetavno vzpenjal, ob napovedih, da bo presegel 8000 točk, zdaj pa je v slabem mesecu zaradi globalne panike strmoglavil s 6900 na dobrih 6100 točk.
Medvedje trende zadnji mesec zaznavajo tudi na zaspani ljubljanski borzi: vrednost indeksa SBITOP se je v zadnjem mesecu stopila za skoraj pet odstotkov.
Neželena posledica te stopnjevane živčnosti na finančnih trgih je tudi dražje financiranje držav: na elektronski borzi MTS so se, recimo, danes povečali zahtevani pribitki na donose vseh dolgoročnih obveznic evropskih držav, ki kotirajo; pribitek na slovensko desetletno obveznico se je v enem dnevu povečal za kar 0,25 odstotne točke.
Najbolj so v teh razmerah na udaru periferne evrske države: zahtevani donos na grško državno obveznico se je v nekaj dneh zvišal s 5,5 na skoraj devet odstotkov, slabo se ta teden piše tudi Španiji, ki danes sploh ni mogla prodati celotne izdaje državnih obveznic v pričakovanem znesku 3,5 milijarde evrov. Prodala jih je le 3,2 milijarde, in to po precej manj ugodni ceni od pričakovane.
