Tiskane izdaje
Ministrstvo obenem predlaga, da se plača preostalih dveh članov fiskalnega sveta umesti v 59. plačni razred, v katerem je osnovna bruto plača 4112,7 evra.
Predsednik fiskalnega sveta bo tako umeščen v razred tik pod vrh plačne lestvice v javnem sektorju. V najvišjem 65. plačnem razredu so sicer predsednik republike, predsednik vlade, predsednik DZ in pa predsednika vrhovnega ter ustavnega sodišča.
To, da je neka funkcija umeščena na vrh plačne lestvice, sicer še ne pomeni, da ima posameznik, ki jo opravlja, dejansko tudi najvišjo plačo. Na prvih mestih po izplačilih je namreč redno najti direktorje bolnišnic in zdravstvenih domov, ki hkrati opravljajo tudi delo v svojem osnovnem poklicu, piše STA.
Fiskalni svet, ki naj bi po uveljavitvi izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu ta konec tedna zaživel jeseni, bo imel tri člane. Zakon sicer določa, da bo predsednik sveta zaposlen za najmanj 50 odstotkov polnega delovnega časa, člana fiskalnega sveta pa za največ 50 odstotkov delovnega časa.
Njihova plača bo tako sorazmerna deležu polnega delovnega časa, ki ga bodo opravili.
Ministrstvo ocenjuje, da bo zaradi plačila članov fiskalnega sveta v prihodnjih treh letih nastal letni strošek v višini 126.480 evrov. Letos naj bi strošek za proračun dosegel 21.080 evrov, kar pomeni, da bi člani svoje delo po predvidevanjih ministrstva opravljali dva meseca.
Fiskalni svet bo med drugim ocenjeval vzdržnost in skladnost javnofinančne politike s fiskalnimi pravili, spremljal tekoče izvrševanje državnega proračuna, občinskih proračunov in zdravstvene ter pokojninske blagajne in ocenjeval, ali so nastale oziroma prenehale okoliščine, ki omogočajo odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti. Ocene, ki jih bo pripravil, bo posredoval vladi in DZ.
Izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu je začel veljati v soboto, vlada pa mora zdaj v 15 dneh objaviti poziv za prijave kandidatov za člane fiskalnega sveta. Posamezne člane bodo imenovali za pet let, vendar največ dvakrat zaporedoma.
