Plače in nadomestila so najpomembnejši vir dohodnine

Ljubljana – Samo še štiri skupine osebnih dohodkov iz zakona o dohodnini štejejo v letno dohodninsko osnovo, pri kateri velja progresivna obdavčitev po predpisani lestvici. Med njimi so daleč najpomembnejše plače, o katerih poroča tri četrtine zavezancev.

Plača in nadomestila plače so torej daleč najpomembnejši vir dohodnine po številu zavezancev in deležu v dohodnini, zato imajo veliki posegi v ta vir tudi velik vpliv na državni proračun. Čeprav je skupni delež plač v davčni osnovi daleč nad vsemi drugimi, pa zavezanci s plačo po statistiki finančne uprave nikoli niso na vrhu lestvice zavezancev z dohodnino (glej tabelo). Tja se po navadi uvrsti zavezanec z dohodki iz dejavnosti, kar pa spet ne pomeni, da v tej skupini prevladujejo bogataši.

Na seznamu dohodkov posameznika, ki jih zakon o dohodnini uvršča v letno osnovo za odmero dohodnine, so zdaj še štiri skupine: dohodki iz zaposlitve, iz dejavnosti, osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in tako imenovani drugi dohodki. Seznam obdavčljivih dohodkov posameznikov, ki štejejo v letno dohodninsko osnovo, je zdaj krajši, kot je bil pred desetimi leti. Še pred tako imenovano Bajukovo davčno reformo iz leta 2006 – po finančnem ministru Andreju Bajuku – je tedanja vlada Janeza Janše iz letne dohodninske osnove umaknila dividende, obresti in dobiček iz kapitala. Jeseni 2012 je tedanja vlada Janeza Janše iz letne dohodninske osnove s 1. januarjem 2013 izločila še dohodke iz oddajanja premoženja v najem, pri čemer je pri tem viru občutno zvišala davčno osnovo. Od začetka leta 2013 so vsi viri dohodkov, za katere velja cedularna obdavčitev, obdavčeni s 25 odstotki dohodnine, ki pri dobičku z leti upada.

Finančna uprava še ni zaključila odmere dohodnine za leto 2013, tako tudi statistike za preteklo leto še ni. Pričakujemo jo lahko v prvem polletju prihodnjega leta. Za zdaj so na voljo podatki o odmeri za leto 2012, ko so v letno davčno osnovo še štele tudi najemnine oziroma dohodki iz oddajanja premoženja v najem.

Manj zavezancev s plačo

Po podatkih za leto 2012 so skupni bruto dohodki zavezancev za dohodnino, ki so šteli v letno osnovo, znašali 16,975 milijarde evrov ali povprečno 16.907 evrov na zavezanca – to je bilo predlani 92 odstotkov povprečne letne bruto plače. Med vsemi zavezanci je finančna uprava leta 2012 naštela 757.911 zavezancev s plačo, nadomestili plače in povračili stroškov, povezanih z delom. Njihov skupni letni bruto dohodek je znašal 12,622 milijarde evrov ali povprečno 16.654 evrov na zavezanca. V tej skupini je bilo tako 75,5 odstotka vseh zavezancev za dohodnino, njihov delež v skupnih bruto dohodkih je znašal 74,7 odstotka.

Leta 2007, ko je davčna uprava prvič odmerila dohodnino po zakonu iz Bajukove davčne reforme, so skupni bruto dohodki, ki so šteli v letno davčno osnovo, znašali 15,018 milijarde evrov, povprečno 14.332 evrov na zavezanca – pred sedmimi leti je tolikšen znesek pomenil 93 odstotkov povprečne letne bruto plače. Leta 2012 je finančna uprava – tedaj še davčna služba – na letni ravni odmerila dohodnino 1.004.032 zavezancem, leta 2007 jih je bilo 1.047.862.

Primerjava z letom 2007 pokaže, da je finančna uprava pred sedmimi leti poročala o 793.587 zavezancih s plačo, nadomestilom plače in povračili stroškov v zvezi z delom: takrat je bilo takih zavezancev 75,7 odstotka (skoraj enako kot sedem let pozneje), njihovi letni bruto dohodki so znašali 11,163 milijarde evrov ali povprečno 14.067 evrov na zavezanca. Skupni dohodki iz tega davčnega vira so pred sedmimi leti znašali 74,3 odstotka vseh bruto dohodkov.

Povprečni bruto dohodek na zavezanca je bil leta 2012 torej skoraj 2600 evrov višji kot leta 2007, občutno pa se je znižalo število zavezancev z odločbami, ki so davčni upravi poročali o plačah, nadomestilu plač in povračilu stroškov. Po sedmih letih jih je bilo 35.676 manj. Poglejmo še regres: leta 2007 je davčna uprava poročala o 732.822 zavezancih z regresom. Skupaj so dobili 558,036 milijona evrov regresa ali 761 evrov na zavezanca. Leta 2012 je finančna uprava poročala o 661.598 zavezancih z regresom: skupni znesek se je tokrat ustavil pri 486,426 milijona evrov ali 735 evrov na zavezanca.