Plače rastejo hitreje kot produktivnost

Ljubljana – Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so se stroški dela od začetka krize zvišali za 43 odstotkov, ker je veliko več od rasti produktivnosti (31 odstotkov) in cen, ki so se povečale za 19 odstotkov. »Plače rastejo hitreje kot produktivnost,« so opozorili. A vsi se ne strinjajo.

Ministrstvo za zdravje s sindikatom Fides je včeraj nadaljevalo pogajanja o plačah v zdravstvu, na GZS pa so organizirali javno tribuno o pasteh plačne politike. Razliki med javnim in zasebnim sektorjem ter pozivom k varčevanju prvega, ki da se redi na račun zadnjega, so se gospodarstveniki izognili, so pa politike pozvali, naj te zelo pomembne tematike ne izkorišča za pridobivanje političnih točk leto pred volitvami.

Damijan: Preveč histerije zaradi minimalne plače

»Najbrž vsakdo meni, da ima prenizke neto prejemke,« je v uvodu dejal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič in izjavo pospremil s parafrazo Hegla, da če dejstva ne potrjujejo teorije, toliko slabše za dejstva. Navedel je več predsodkov o plačni politiki, ki, kot je dodal, ne veljajo – med drugim, da je distribucija plač nepravična, da so plače prenizke, ker kapital vzame preveč, da z minimalno plačo ni mogoče živeti … Dejal je, da je razmerje med zaposlenimi in menedžerji med najnižjimi v Evropi, kar nas skupaj z Ginijevim količnikom dohodkovne neenakosti, uvršča med najbolj egalitarne države v Evropi. Sicer pa za plače namenimo večji delež dodane vrednosti, kot je povprečje v EU.

Osrednja tema razprave je bila minimalna plača in njeno zvišanje leta 2010. A ekonomist dr. Jože Damijan je menil, da je zaradi minimalne plače »preveč histerije«. Poudaril je, da se je v zadnjih dveh letih produktivnost povečala hitreje od plač. Povedal je, da zvišanje minimalne plače pred sedmimi leti ni vplivalo na izgubo delovnih mest, saj je tik pred tem v stečaju končala Mura, pri čemer je naletel na ostro nasprotovanje organizatorjev tribune. Hribar Milič je poudaril, da je minimalna plača najpomembnejši gospodarski in socialni moment v državi, saj se, ko se poveča minimalna plača, povečajo zahteve po vsem drugem. »Minimalna plača je mati plačne politike. Ne gre za tistih 25.000 prejemnikov, še manj jih je, a to vpliva na vse,« je opozarjal generalni direktor zbornice.

Najnižje osnovne plače na raven minimalne?

Damijan se strinja, da je minimalna plača v Sloveniji visoka, a je navedel, da glede na rezultate študij negativnega učinka minimalne plače ni. Zakaj? Ker prejemnikov minimalne plače ni mogoče nadomestiti s stroji, v panogah z visoko dodano vrednostjo pa takih zaposlenih navadno ni. »Z vidika pravičnosti bi bilo prav, da dobiš za tri odstotke višjo plačo, če tudi narediš za tri odstotke več,« je sklenil. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, ki je v uvodu predstavil podatke, na katerih je temeljila razprava o pasteh plačne politike, je Damijanu v repliki dejal, naj kupi stroj, ki bo pripomogel k rasti produktivnosti, delodajalec, ki ima zaradi tega hkrati večji strošek amortizacije. »Tudi ta stroj je ustvaril človek,« je odgovoril Damijan.

Hribar Milič je pojasnil, da si bodo za pogovore poskušali zagotoviti čim manj politično razburkano okolje. Direktor družbe Marles Bogdan Božac je omenil idejo, da bi se najnižje osnovne plače zvišale na raven minimalne. Najnižja osnovna plača v premogovništvu in tekstilni industriji je 433 evrov, v lesarstvu 428, v elektrogospodarstvu 432 …, minimalna plača pa je 804 evre. »Res je, da moramo izplačati minimalno plačo, a na najnižjo osnovno imamo vezane vse druge,« je opozoril.