Tiskane izdaje
Na spletnih portalih lahko beremo prispevke o tem, kako varna oziroma nevarna je uporaba plastenk in druge plastične embalaže za človekovo zdravje zaradi prehajanja kemikalij iz njih v živila. Pojasnila smo poiskali na Inštitutu za varovanje zdravja, pri Viviani Golja, tudi mednarodno priznani strokovnjakinji za materiale v stiku z živili.
Na spodnjem delu plastične embalaže so ponavadi odtisnjene tri puščice, ki se povezujejo v trikotnik, v katerem je navedena številka od ena do sedem. Poleg je navedena še kratica, iz katere lahko razberemo vrsto materiala, iz katerega je embalaža narejena.
Plastenke s pijačo so na primer najpogosteje iz polietilen tereftalata (oznaka 1), ki ga izkušeni ločevalci odpadkov poznajo pod imenom PET oziroma PETE. Po navedbah avtorjev v uvodu omenjenih prispevkov naj bi bila za prehajanje snovi iz embalaže v živila prav ta plastika – poleg tiste, ki je narejena iz polivinil klorida (PVC 3) in iz materialov, ki niso posebej navedeni (OTHER 7) – najbolj nevarna. A Viviana Golja zatrjuje: »Te oznake na embalaži so navedene izključno zaradi morebitnega recikliranja in ne povedo ničesar o prehajanju snovi iz embalaže v živila.«
Pravo živilo v pravi material pod pravimi pogoji
Ni materiala, iz katerega takšnih migracij ne bi bilo, dodaja Golja, pomembno pa je, da so narejeni in uporabljeni tako, da nimajo škodljivih vplivov. V EU od leta 2011 velja uredba o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (10/2011).
V njej so natančno določene zgornje meje količine snovi, ki se pri določenih pogojih uporabe smejo pojavljati v izdelkih, ki so v stiku z živili. Navedene pa so tudi izjeme (na primer, da neka snov ne sme biti prisotna v izdelkih v stiku z maščobnimi živili ali da sme biti samo v določenih vrstah embalaže, ki je namenjena za dolgotrajno shranjevanje kislih in alkoholnih živil pri sobni temperaturi ali da se ne sme uporabljati za izdelavo otroških stekleničk), ki bi v potrošniku morale spodbuditi razmišljanje o tem, kako oziroma ali sploh neko embalažo ponovno uporabiti.
»Pomembno je, da proizvajalci upoštevajo zakonodajo in da je embalaža narejena skladno z dobro proizvodno prakso. Zavedati pa se je treba, da proizvajalci jamčijo, da so migracije v živila v dovoljenih mejah samo v primeru uporabe v skladu z navodili, za drugačno uporabo pa testov niso naredili, torej prehodi niso znani,« pojasnjuje Viviana Golja in dodaja, da je kršitev zakonodaje na tem področju zelo malo.
Alufolija ni za kislo in slano
Pomembno pa je, da z embalažo ravnamo skladno z navodili proizvajalca. Plastenke, napolnjene z vodo, so na primer namenjene za enkratno uporabo (PET 1). »Proizvajalci ne delajo analiz o migracijah pri večkratni uporabi, prav tako ne za drugačna živila,« pravi sogovornica in dodaja, da če plastenke že uporabimo ponovno – česar ne priporoča –, v njih shranjujmo enaka živila, kot so bila na začetku. Kis in olje v plastenke od vode ali druge pijače ne spadata.
Na splošno, opozarja Golja, so embalaža oziroma izdelki iz plastičnih materialov najbolj občutljivi na visoke temperature, material se spremeni in s tem tudi njegove lastnosti. Velja, da plastenk, če za ta namen niso narejene, visokim temperaturam ne smemo izpostavljati, sicer pa se držimo proizvajalčevih navodil.
Pokrovčki na kozarcih od ozimnice imajo plastična tesnila in niso namenjeni večkratni uporabi. Marsikatera gospodinja pri nakupu novih pokrovčkov le ošine listič, na katerem so navodila za uporabo. »Napaka,« pravi Viviana Golja. »Treba je preveriti, ali so pokrovčki primerni za stik z živilom, ki ga nameravate pokriti.
Še ena napaka, ki jo ljudje pogosto delajo pri shranjevanju ostankov hrane je, da živila puščajo v konzervah. »Zaradi tega bi bile lahko tudi zastrupitve s kositrom. Ko pločevinko odpremo, jo ranimo in material reagira, sploh če so v njej kisla živila, na primer sadje, kislo zelje. Živilo, ki nam ostane, vedno presujemo v drugo posodo, ki je namenjena shranjevanju (na primer stekleno, plastično …),« svetuje sogovornica in dodaja, da za kislo in slano hrano ni priporočljivo uporabljati niti aluminijeve posode, prav tako ne alufolije. Na embalaži je celo opozorilo, da se folije ne uporablja za zelo kisla in slana živila.
