Po 35. letu privarčevati vsaj sto evrov vsak mesec

Ljubljana – V vzajemnih skladih slovenskih upravljavcev imajo državljani za 1,39 milijarde evrov sredstev, kar predstavlja štiri odstotke njihovih finančnih naložb. To je precej pod evropskim povprečjem, ki je pri desetih odstotkih, zato v Združenju družb za upravljanje ocenjujejo, da ima ta segment finančnega trga še veliko možnosti za rast.

»Finančna kriza je našo dejavnost precej prizadela, a iz zgodbe smo prišli močnejši. Pred dvajsetimi leti je bilo 90 odstotkov premoženja v vzajemnih skladih iz naslova privatizacijskih certifikatov, danes so razmere obrnjene. Le še za desetino sredstev lahko rečemo, da izvirajo iz privatizacije, 90 odstotkov pa je svežega, tržnega denarja,« je včeraj povedal Matjaž Lorenčič, predsednik Združenja družb za upravljanje (ZDU).

Cilj ZDU, ki povezuje osem družb za upravljanje, ki v 110 vzajemnih skladih upravljajo kar 99,88 odstotka vsega tovrstnega finančnega premoženja v Sloveniji, je, da bi se v prihodnjih petih do desetih letih delež dolgoročnih finančnih naložb Slovencev v vzajemnih in sorodnih skladih povečal na deset odstotkov vsega finančnega premoženja.

Priložnost za rast tega sektorja vidijo predstavniki predvsem zaradi razmer, ki so značilne za Evropo na splošno in ki jih je finančna kriza še zaostrila. »Mlade generacije se vse bolj jasno zavedajo, da bodo morali sami, z lastnim varčevanjem, storiti več za svojo dolgoročno finančno varnost. Javni pokojninski sistemi, ki so se razvili po drugi svetovni vojni, so pod očitnim pritiskom in vse več ljudi se odloča, da za starost varčuje individualno. K temu spodbujajo tudi nizke obrestne mere, ki trenutno veljajo za klasične depozitne naložbe v bančnem sektorju. Kriza je dejavnost vzajemnih in investicijskih skladov prizadela tudi na evropski ravni, vendar lahko ugotovimo, da se je po letu 2008 obseg sredstev v upravljanju skoraj podvojil in je konec lanskega leta znašal 19.000 milijard evrov,« je povedal Peter de Proft, generalni direktor Evropskega združenja družb za upravljanje investicijskih skladov in premoženja (EFAMA).

Varčujejo mladi in izobraženi

V Sloveniji se potrebe po dolgoročnem varčevanju zavedajo predvsem moški, stari med 25 in 44 leti, ki so višje izobraženi in imajo mesečni neto dohodek višji od 900 evrov, je pokazala anketna raziskava, ki jo je maja za Združenje družb za upravljanje izvedla agencija Aragon. Vendar v vzajemnih skladih varčuje le desetina anketiranih, dobra petina pa je o taki naložbeni možnosti že kdaj razmišljala.

»Kar 83 odstotkov anketiranih se zaveda, da bodo stabilni dohodki po upokojitvi problem in da bodo morali za varno starost poskrbeti sami. Ena od oblik varčevanja je tudi vlaganje v vzajemne sklade, pri tem pa vidimo vlogo tudi za politiko, ki mora predvsem mladim generacijam pojasniti, da bo treba dolgoročno varčevati,« je povedal Lorenčič. Tipičnega »kandidata« za začetek resnega dolgoročnega vlaganja je opredelil kot 35-letnika z rešenim stanovanjskim vprašanjem, ki za naložbo v vzajemni sklad nameni (vsaj) 100 evrov na mesec. »Na mlajše generacije v resnici ne moremo računati, saj so v začetnem delu kariere in pri ustvarjanju družine prioritete razumljivo drugje. Ker se življenjska doba in upokojitvena starost podaljšujeta, pa lahko ocenimo, da se v približno 30 letih varčevanja akumulira premoženje, ki bo zagotavljalo tudi dohodek,« meni Lorenčič.

Sicer pa je raziskava o poznavanju in percepciji različnih varčevalnih in naložbenih možnosti pokazala, da povprečno Slovenec nameni 130 evrov na mesec za različne oblike varčevanja oz. naložb. Dobra polovica sodelujočih v raziskavi varčuje, največ za pokojnine, drugi pa ne varčujejo. Kar 81 odstotkov nevarčevalcev je navedlo, da si varčevanja ne morejo privoščiti zaradi prenizkih dohodkov.

Če bi Slovencu izključno za varčevanje in naložbe dali na razpolago 10.000 evrov, bi se jih največ (po 30 odstotkov) odločilo za bančni depozit oz. vezavo in naložbe v plemenite kovine, sledijo naložba v nepremičnine (19 odstotkov), varčevanje doma (16 odstotkov) in naložbeno življenjsko zavarovanje (14 odstotkov). Za naložbo v vzajemne sklade, ki predstavlja priložnost dolgoročnega varčevanja za kasnejše življenjsko obdobje, bi se odločilo le 11 odstotkov vprašanih.

»Presenečena sem na primer, da bi tako velik del vprašanih investiral v plemenite kovine. Po drugi strani pa je odstotek zanimanja za vzajemne sklade nizek tudi zato, ker ljudje premalo poznajo varčevanje v vzajemnih skladih,« je o izsledkih raziskave menila Karmen Rejc, direktorica ZDU.

Proti davku na finančne transakcije

Predstavniki vzajemnih skladov se zavzemajo tudi za čim bolj pregledno in ugodno davčno okolje. Zato ni čudno, da nasprotujejo predlaganemu davku na finančne transakcije, za katerega se je pred tremi leti »ogrelo« 11 evropskih držav, med njimi tudi Slovenija – vendar še ni bil uveden. »Res je, srečal se bom z vašim finančnim ministrom in mu poskušal predstaviti tudi naše stališče do tega. Menimo, da bi bil tak davek škodljiv, saj bi iz držav, ki bi ga uveljavile, pregnal upravljavce premoženja. Po našem izračunu bi lahko v dolgoročnih pokojninskih shemah pomenil stroške, primerljive s tri- ali štiriletnim donosom,« je povedal Peter de Proft.

Razprava o davku na finančne transakcije je sicer oživela na zasedanju evropskih finančnih ministrov prejšnji teden. Kot je bilo razumeti finančnega ministra Dušana Mramorja, je usoda tega davka negotova, slovenska vlada pa se je v sporazumu s socialnimi partnerji zavezala tudi, da novih davkov ne bo uvajala.