Tiskane izdaje
Ljubljana - Julija 2013 ni bilo vroče samo vreme. Vroče je bilo tudi politično-gospodarsko ozračje, saj je bila Slovenija pred prihodom trojke. Na dan, ko je Boštjan Jazbec prevzel vodenje Banke Slovenije, se je srečal s predsednico vlade Alenko Bratušek in ministrom za finance Urošem Čuferjem. Premierka jih je označila za trojko, ki bo sama rešila domače težave. Banke so rešili, a s tem so se tegobe za guvernerja šele dobro začele.
Kmalu po spoznavnem kramljanju je slovenska trojka sprejela prvo veliko odločitev v sanaciji bančnega sistema: v nadzorovano likvidacijo je poslala Factor banko in Probanko. Palčkoma v slovenskem bančnem sistemu je sledilo reševanje največjih bank. »Danes plačujemo račun za vsa zastonj kosila, ki smo jih pojedli,« je Jazbec decembra 2013 komentiral večmilijardne dokapitalizacije NLB, NKBM in Abanke. Poleg državne kapitalske injekcije so banke reševali še s prenosom petih milijard evrov bruto slabih terjatev na DUTB ter z izbrisom delnic in podrejenih obveznic.
S tem se je odprla bitka proti Jazbecu - za Francetom Arharjem, Mitjo Gasparijem in Markom Kranjcem, četrtim guvernerjem Banke Slovenije. Med izbrisanimi obvezničarji so tudi nekateri vplivni posamezniki in ustanove. Če poenostavimo, je ključno nestrinjanje med kritiki sanacije bank in sanatorji bank globina ugotovljenega kapitalskega primanjkljaja bank ter s tem nujnost izbrisa podrejenih obveznic in višina državne dokapitalizacije.
Zaradi tovrstne sanacije bank se je moral Jazbec večkrat zagovarjati pred poslanci, na vrata Banke Slovenije pa so potrkali tudi kriminalisti. Mali delničarji so podali ovadbo zaradi domnevno spornega izbrisa.
Jazbecu je po preiskavah v bran stopil tudi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, pri katerem je večkrat iskal podporo pred slovensko politiko in organi pregona. Draghi je v pismih opozarjal na kritike politikov glede vloge Banke Slovenije in guvernerja pri pregledih kakovosti sredstev in stresnih testih pred bančno sanacijo, ščitil je neodvisnost Jazbeca in centralne banke ter protestiral zaradi »nezakonite zaplembe informacij ECB« v policijskih preiskavah.
Guverner, ki je na glasovanju v državnem zboru dobil močno podporo 77 poslancev, glasu mu niso namenili le v poslanski skupini SD, je hkrati izgubil tudi politično zaledje. Vlada ga, denimo, lani ni podprla za predsednika Odbora guvernerjev Mednarodnega denarnega sklada. Slovenija se zagovarja tudi pred evropsko komisijo, ki je državi poslala prvi opomin v ugotavljanju kršitev evropske zakonodaje zaradi zaplembe informacij ECB v kriminalistični preiskavi.
Po kritikah od zunaj je Jazbec opozicijo dobil tudi v svetu centralne banke. Poslanci so podporo odrekli ponovnemu imenovanju viceguvernerjev, ki so službovali med bančno sanacijo. Stanislavo Zadravec Caprirolo, Janeza Fabijana, Darka Bohneca in Mejro Festić so zamenjali Marko Bošnjak, Primož Dolenc, Irena Vodopivec Jean in Jožef Bradeško. Neuradni viri pravijo, da med guvernerjem in viceguvernerji ni harmonije, niso se strinjali niti glede kadrovanja na pomembne funkcije v Banki Slovenije.
Boštjan Jazbec je kot član sveta Banke Slovenije odstopil že leta 2008, predčasno pa bo, kot kaže, končal tudi mandat guvernerja. Tako bi se vrnil v mednarodno okolje, v katerem je kot svetovalec Mednarodnega denarnega sklada na Kosovu in v Surinamu delal tudi pred prihodom na vrh Banke Slovenije. Sodni in preiskovalni postopki glede sanacije bančnega sistema se bodo nadaljevali.
