Tiskane izdaje
Leto 2017 je bilo na svetovnih finančnih trgih popolno leto presežkov s sinhrono globalno gospodarsko rastjo in najboljšimi tveganju prilagojenimi donosi v zgodovini delniških trgov. Prvič v zgodovini je indeks MSCI AC World, ki predstavlja razpršeno košarico globalnih delnic, dosegel rast v vseh dvanajstih mesecih in končal leto rekordov s 24,7-odstotnim donosom v dolarjih oziroma 9,3-odstotnim celotnim donosom v evrih.
Premočrtno in sinhrono rast delnic s pozitivnimi donosi na vseh 45 najpomembnejših svetovnih borzah so spremljale mikroskopsko negativne spremembe, ki nikoli niso presegle treh odstotkov, kmalu pa bosta minili dve leti od zadnje pomembnejše korekcije tečajev.
Kakšna je bila torej statistika evrskih donosov? Po regijah in v odstotkih: trgi v razvoju +21, Evropa +11, Japonska +10 odstotkov, ZDA +7.
Globalni sektorski donosi: tehnologija +24, surovine +14, industrija +10, finance +9, trajne potrošne dobrine +8, zdravstvo +6, osnovne potrošne dobrine +4, oskrba +1,3 , telekomunikacije -5,9, energetika -6,9 .
Kakšno diagnozo lahko postavimo za realni gospodarski sektor, kje v poslovnem ciklu so različne države ali regije? Za analizo poslovnega cikla so zelo uporabni indeksi nabavnih menedžerjev (PMI), ki verodostojno predstavljajo razmere v proizvodnem sektorju. Globalni indeks PMI je dosegel najvišjo vrednost po letu 2011, v zadnjih 12 mesecih pa se je zelo okrepila aktivnost v proizvodnem sektorju tako na razvitih trgih kot tudi na trgih v razvoju. Še pred 12 meseci je bilo v območju industrijske ekspanzije 44 odstotkov držav, 41 v nevtralnem območju, 15 odstotkov pa v fazi kontrakcije. Po zadnjih podatkih je zdaj v območju industrijske ekspanzije kar 91 odstotkov vseh držav, šest pa v nevtralnem, Južna Afrika pa je edina država, kjer se proizvodni sektor krči. Idilična podoba sinhrone globalne gospodarske rasti, kakršno običajno najdemo samo v ekonomskih učbenikih.
Na začetku leta 2017 smo razmišljali, da »obstaja veliko argumentov v prid tezi, da smo sredi zrelega borznega trenda, ki ga zaznamuje rast delnic v času optimizma vlagateljev, in širšega gospodarskega okolja rasti«.
Leto pozneje je še pomembnejše vprašanje, ali se bodo nadaljevali blagodejni gospodarski in borzni trendi ali pa se morda že približujemo koncu enega najdaljših poslovnih ciklov rasti in bi se bilo smiselno pozicionirati nekoliko bolj defenzivno.
Večina finančnih analitikov se strinja, da delnice v večini regij in sektorjev niso poceni, vendar so vrednotenja globalnih delnic pri 21-kratniku dobička na delnico še vedno za samo okoli četrtino višja od dolgoletnega povprečja pri 17. V idealnih gospodarskih razmerah in ničelnih ali celo realno negativnih obrestnih merah zvišana fundamentalna vrednotenja sama po sebi še ne napovedujejo konca rasti delniških trgih.
Naš izhodiščni scenarij za leto 2018 nadaljevanje rasti na delniških trgih z dvomestnimi pozitivnimi donosi, ki bodo sledili zdravi, 10- do 15-odstotni rasti dobičkov globalnih podjetij. Prav tako ne bi izključil možnosti, da se med vlagatelji razplamti neracionalna evforija, ki bi lahko privedla do nevarnosti pojava klasičnih borznih balonov. Kot je razvidno iz najnovejše strokovne literature na to temo, bi o tem lahko resno razpravljali šele, če bi v prihodnjem letu in pol prišlo do pospešene, parabolične rasti tečajev delnic, na primer reda velikosti 40 ali 50 odstotkov nad aktualnimi tečaji delnic.
