Pobot iz prispevkov bi olajšal poplačilo dolga

Ljubljana − Ministrstvo za finance poskuša na vse načine znižati davčni dolg, ki je 31. maja letos znašal 1,414 milijarde evrov, tako da je bil sedem milijonov evrov nižji kot zadnji dan preteklega leta. Zato poskuša v zakonu o davčnem postopku razširiti možnosti za pobot med dajatvami tudi na socialne prispevke.

Med obsežne spremembe zakona o davčnem postopku, ki je do 22. junija v javni razpravi, je ministrstvo za finance (MF) uvrstilo več na videz »drobnih« popravkov, ki spreminjajo doslej nedotakljiva načela. Med njimi je 93. člen veljavnega zakona, pri katerem ministrstvo z 12. členom sprememb in dopolnitev načrtuje: »V 93. členu se črta peti odstavek.« Takšna namera utegne v javnosti naleteti na odpor.

Ta zakonski člen določa »vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev«. Finančni upravi omogoča, da dajatve, ki jih zavezanec ni poravnal do predpisanega roka, poplača z računov dajatev, pri katerih ima preplačila. Značilni primer uporabe te določbe so poplačila, ki jih finančna uprava s pobotom izpelje pri zavezancih s preplačilom dohodnine: preden jim po letnem obračunu vrne presežek, ker so med davčnim letom plačali preveč, odšteje dajatve, ki bi jih morali že plačati, a jih še niso. Tako je 18. maja že izvedla pobot neplačanih obveznostih pri dohodninskih zavezancih, ki so informativne izračune za vračilo denarja dobili 31. marca, znova ga bo opravila, preden bo konec julija vrnila dohodnino po majskih izračunih.

Zakon o davčnem postopku finančni upravi s 97. členom, ki ureja vračilo davka, omogoča, da zavezancu, ki mu je potekel rok za plačilo drugih davkov, vrne preveč plačani davek, a najprej odšteje znesek obveznosti, ki jim je rok za plačila pri finančni upravi že potekel. Ta mora zdaj pri pobotu neplačanih zapadlih obveznosti z dobroimetjem v zavezančevi davčni kartoteki upoštevati omejitve petega odstavka 93. člena, ki se nanašajo posebej na prispevke za socialno varnost – preplačilo na račun posamezne vrste prispevka je namreč mogoče upoštevati le za poplačilo istovrstnih obveznosti. Po besedah Stojana Glavača iz generalnega finančnega urada to pri pobotih iz dohodnine na primer pomeni: »Z dohodnino je dovoljeno pobotati davke, ne pa tudi socialnih prispevkov.«

Lažje do poplačila

Zdaj poskuša finančno ministrstvo z novelo zakona o davčnem postopku, ki je še v javni razpravi, odpraviti to omejitev, ter možnost pobota davkov in drugih nedavčnih denarnih dajatev razširiti na preplačane prispevke. Po pojasnilih predlagateljev bo tako lahko finančna uprava presežke socialnih prispevkov uporabila tudi za poplačilo davkov in denarnih nedavčnih obveznosti, na primer za globe in stroške postopka. Tako široki uporabi socialnih prispevkov je zdaj napoti omejitev iz petega odstavka 93. člena, ki dovoljuje le pobot med prispevki, poudarjajo v MF: »Če ima zavezanec preplačilo iz prispevkov, na primer za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se pri njem lahko izvede pobot le za druge prispevke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni pa mogoče izvesti pobota za druge vrste obveznosti.«

Finančna uprava mora v tem primeru zavezancu vrniti preplačani prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, čeprav ima hkrati obveznost za druge prispevke ali davke, poudarjajo predlagatelji novih sprememb in dopolnitev davčnega postopka – za dolg iz drugih dajatev pa mora finančna uprava izdati sklep o izvršbi. »Takšna ureditev ni v skladu z načelom ekonomičnosti, saj davčnemu organu povzroča dodatno administriranje, davčnemu zavezancu kot dolžniku pa dodatne stroške v zvezi z izdajo sklepa o izvršbi,« pojasnjujejo na MF. Pri tem posebej poudarjajo, da bi odprava omejitve pri poplačilu drugih dajatev iz presežka prispevkov zelo olajšala delo finančni upravi: »Črtanje petega odstavka bo davčnemu organu omogočilo učinkovitejše poplačilo vseh terjatev do dolžnika.«

Po podatkih finančne uprave je bilo 31. maja v skupnem znesku 1,414 milijarde evrov davčnega dolga – v katerem je okoli 40 odstotkov izterljivega in 60 odstotkov le še pogojno izterljivega – največ dolga do državnega proračuna (948,5 milijona evrov), 287,5 milijona evrov do pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 138,2 milijona evrov do zdravstvenega zavarovanja in 39,7 milijona evrov do občinskih blagajn.