»Počasna« Kitajska je večje tveganje od Grčije

Svetovni mediji so trenutno polni novic o reševanju finančne krize v Grčiji in potencialnih posledicah grškega bankrota ter izstopa Grčije iz območja evra. Evropska unija je zdaj veliko bolje pripravljena na izstop Grčije, kot pa je bila leta 2011.

Evropske banke so bile leta 2011 izpostavljene do grškega dolga v višini 76,3 milijarde evrov, zdaj pa le še v višini 5,3 milijarde evrov oziroma samo 0,2 odstotka vrednosti njihovih bilanc stanja. Rešitev Grčije je predvsem politično vprašanje, ob katerem morajo politiki v Bruslju poleg finančnih posledic izstopa upoštevati tudi geopolitični položaj Grčije, možnost povezovanja z Rusijo in begunska vprašanja.

Zanimivo je, da po raziskavi britanske banke Barclays, ki je postavila vprašanja 899 investitorjem, le 23 odstotkov vprašanih pričakuje izstop Grčije iz evroobmočja. Med vprašanimi samo petina investitorjev ocenjuje, da bi imel izstop Grčije iz evroobmočja zelo negativen vpliv na svetovne borzne trge. Vprašani investitorji vidijo v prihodnosti največjo nevarnost za svetovne borzne trge v manjši rasti kitajskega gospodarstva in gospodarstev držav v razvoju. Le čas bo pokazal, ali so imeli vprašani investitorji prav, vendar se trenutno evropske borze burno odzivajo na vsakršne informacije v zvezi s pogajanji med Grčijo in posojilodajalci.

V zadnjem času malo zapostavljeno, vendar zelo pomembno vprašanje za investitorje je, kdaj bo monetarna politika ameriške centralne banke (Fed) postala bolj restriktivna. Po zadnjem zasedanju Feda je njegova predsednica Janet Yellen izjavila, da je odločitev o spremembi obrestne mere odvisna od stanja na ameriškem trgu dela in od pričakovane inflacije. Poudarila je, da Fed za dvig obrestne mere potrebuje bolj prepričljive dokaze, da trg dela okreva in da se povečujejo plače zaposlenim v ameriškem gospodarstvu. Ne glede na vse, lahko investitorji zaradi zmanjšanja nezaposlenosti (konec leta naj bi bila med 5,2 in 5,3 odstotka) in počasi naraščajoče inflacije do konca tega leta pričakujejo vsaj en ali dva dviga ključne obrestne mere.

Negotovost, kdaj bo Fed začel zviševati obrestnih mer, vpliva na povečano volatilnost na finančnih trgih. Investitorji so tako v precepu, v kolikšni meri naj, ob vse boljših makroekonomskih podatkih iz razvitih gospodarstev, nizkih cenah surovin in sproščenih monetarnih politikah, upoštevajo trenutno še nepredvidljiv izid grške finančne krize in nedorečen čas dviga obrestnih mer v ZDA. Zaradi še vedno sproščenih monetarnih politik svetovnih centralnih bank je na trgih opazna velika likvidnost. V maju so za neverjetni znesek 179 milijonov dolarjev prodali umetniško delo z nazivom Alžirske ženske španskega slikarja Pabla Picassa, kar je bil rekordno najvišji znesek, plačan za sliko. Da se le ne bi ponovilo leto 1987, ko je bil za tiste čase plačan rekordni znesek 39 milijonov dolarjev za Van Goghovo sliko Sončnic, čez sedem mesecev pa so borzni trgi strmoglavili za 35 odstotkov ...