Pod žarometom: Jožef Bradeško

Odločitev predsednika države, da med enajstimi kandidati za prosto delovno mesto viceguvernerja Banke Slovenije predlaga Jožefa Bradeška, za poznavalce ni presenečenje. Član uprave izvozno razvojne banke SID je bil vseskozi nekakšen tihi favorit v senci, resda manj medijsko izpostavljen kot nekateri tekmeci za to ugledno službo. Dodatno težo so njegovi kandidaturi dali še podpisi dveh njegovih (nekdanjih) nadrejenih – , predsednika uprave SID banke Sibila Svilana, in nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja – in pa mednarodno preizkušenega poslovneža Petra Kraljiča.

Bradeško, po izobrazbi diplomirani inženir računalništva in magister ekonomskih znanosti, se je doslej v svoji karieri preizkusil tako v centralni, kot v državni izvozni banki. Izkušenj z različnih bančnih področij mu po vsem sodeč ne primanjkuje, že po službeni dolžnosti je dobro seznanjen tudi z razmerami v tujini, zlasti na naših glavnih izvoznih trgih in upravičeno lahko predpostavljamo, da dobro pozna finančne in druge izzive podjetij, zlasti izvoznikov.

V Banki Slovenije je služboval v letih 1991-2005, nazadnje kot namestnik direktorja na oddelku za centralno bančne operacije, nato pa se je zaposlil na SID banki, kjer se mu drugi mandat člana uprave izteče konec leta. Za vnovični, tretji mandat, se ni prijavil, rekoč, da si želi novih izzivov. Ni nepomembno, da je bila SID banka tudi pod njegovim vodstvom edina državna banka, ki je vedno poslovala brez izgube, ni je bilo treba sanirati z denarjem davkoplačevalcev in ni prenašala slabih terjatev na DUTB.

Ko smo Bradeška aprila 2012, v času hudega in stopnjujočega kreditnega krča in krize bank, v daljšem intervjuju za Delo povprašali, kako je SID banka upravičila svojo vlogo, nam je v svojem slogu, mirno in premišljeno, postregel z naslednjimi številkami: »Zadnje vrednotenje je ocenilo naše učinke v štirih letih na deset milijard evrov dodatne dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu in 18.000 na novo ustvarjenih delovnih mest, k izvozu smo prispevali osem milijard in 25 milijard evrov k prodaji. Padec kreditne aktivnosti v času krize bi bil brez SID banke še enkrat večji. Na podlagi vsega tega lahko trdimo, da je SID banka odigrala svojo vlogo.«

Največji izziv bo sicer zdaj zanj politična podpora v parlamentu. V preteklosti se je že nekajkrat izkazalo, da je 46 poslanskih glasov podpore lahko zelo visoka, previsoka politična letvica, državni zbor je pač, ko gre za tajno glasovanje, lahko zelo nepredvidljiv. Kot izhaja iz predsednikovega sporočila, je Pahor po številnih pogovorih s parlamentarnimi strankami ugotovil, da tudi Bradeško te večinske podpore za zdaj nima (pomisleki so menda v SMC), vendar pa med vsemi kandidati uživa prepričljivo največ podpore in zaupanja poslancev. Viceguvernerskega kandidata ne težijo bremena preteklosti (bančna luknja, izbris podrejencev itd.), kar je z vidika glasovanja in politične podpore v parlamentu lahko pomemben plus. A na koncu bodo, kot vedno, odločali poslanci in koalicija, ki ima zdaj pred sabo še druga strateško pomembna kadrovska usklajevanja (ustavni sodniki, vodstvo SDH in »slabe« banke itd.).

Kakšni so Bradeškovi pogledi na vodenje Banke Slovenije bomo natančneje izvedeli v torek, ko se bo javnosti predstavil v predsedniški palači. Nato pa bo treba počakati na glasovanje v parlamentu, ki se ima zgoditi še pred Božičem. Slabo bi bilo, če bi bil izid odvisen od kakršnekoli koalicijske kadrovske kombinatorike in ne zgolj od kandidatove nesporne usposobljenosti in primernosti za službovanje v vrhu slovenske denarne oblasti.