Podjetja iščejo posojila za investicije in rast

Ljubljana – Bankirji ugotavljajo, da so podjetja končno začela več povpraševati po posojilih, s tem pa se je začelo povečevati tudi kreditiranje gospodarstva. Podjetja se spet več odločajo za vlaganja.

Kreditiranje se je povečevalo že lani, ta trend se nadaljuje tudi letos, pravi Jernej Močnik, direktor poslovanja z gospodarskimi družbami v NKBM. Vodja enote podjetniško financiranje v banki UniCredit Miloš Vignjević pa ugotavlja, da se je povpraševanje podjetij po financiranju obratnih sredstev in tudi investicij glede na preteklo leto povečalo. Medtem ko so bile družbe v zadnjih letih zaradi slabših gospodarskih razmer in velike negotovosti v poslovnem okolju precej zadržane do novih vlaganj in razvoja, se zdaj v boljših gospodarskih razmerah spet pogosteje odločajo za vlaganja, posledično pa je več povpraševanja po kreditiranju.

Povečano kreditiranje je opazno tudi v statistiki. Po večletnem padanju je letos kreditiranje podjetij ponovno postalo pozitivno. Že decembra so banke odobrile nekatera večja posojila, povečanje kreditiranja v prvih dveh mesecih tega leta pa verjetno kaže večje povpraševanje podjetij, ki ga zaznavajo ankete bank in družb. Tako mala in srednja podjetja kot banke poročajo o povečanih potrebah po financiranju in večjem povpraševanju po posojilih, pa tudi o večjem dostopu do bančnih posojil kot v preteklosti, ugotavlja Banka Slovenije.

Spodbudno povpraševanje

V Abanki in UniCredit opažajo povečanje povpraševanja v vseh segmentih podjetij. Enako tudi v Gorenjski banki in dodajajo, da se še posebno prebuja dejavnosti razvoja, gradnje in oddaje nepremičnin.

»Predvsem je spodbudno, da je zaznana večja investicijska aktivnost tudi v segmentu malih in srednjih podjetij, kjer je v preteklih letih bil največji investicijski krč, zdaj pa družbe ponovno več investirajo in širijo svoje poslovanje,« pravi Vignjević. Tudi v Abanki ugotavljajo, da je več povpraševanja po financiranju investicij v segmentu malih in srednjih podjetij.

Močnik pravi: »Med podjetji, ki povprašujejo po kreditih, nobena dejavnost ne izstopa posebej. Na splošno je več sodelovanja z družbami, ki so dosegle primerno konkurenčnost, niso prezadolžene in se njihovi izdelki oziroma storitve prodajajo na tujih trgih.«

Naložbe v opremo

Podjetja so se pred krizo zadolževala za gradnjo nepremičnin in nakupe delnic, danes pa za nakupe strojev in opreme, s čimer povečujejo dodano vrednost, opaža eden od bankirjev, ki ni hotel biti imenovan.

Na vprašanje, za kaj podjetja iščejo kredite, Vignjević odgovarja, da za investicije v različna osnovna sredstva, kot so poslovno-proizvodni objekti, oprema, vozila ...

Povečano vlaganje v opremo in stroje kažejo tudi statistični podatki; lani so se investicije v transportno opremo povečale za slabo petino, v drugo opremo in stroje pa za osem odstotkov. Rast investicij podjetniškega sektorja sovpada s splošnim izboljšanjem domačega gospodarskega okolja, solidno rastjo izvoza in postopnim zaključevanjem razdolževanja, pojasnjujejo v Banki Slovenije.

Tudi v Abanki ugotavljajo, da je vedno več financiranja strojne opreme in investicij v poslovne prostore. Pogosto gre za financiranje investicije v celoten kompleks, torej nepremičnine z novo strojno opremo. »Vendarle pa še vedno menimo, da se obseg povpraševanja po financiranju obratnega kapitala ne spreminja občutno in še vedno ostaja pomemben segment financiranja bank,« dodajajo v Abanki.

V Gorenjski banki poudarjajo, da podjetja največkrat najemajo posojila za financiranje obratnih sredstev, denimo terjatev in zalog: »Pogosta so tudi vlaganja v poslovne nepremičnine, opremo in razvoj.« Tudi Jernej Močnik iz NKBM pravi, da je bilo povpraševanje po kreditih lani večinoma povezano z obratnim kapitalom in premalo z investicijskimi naložbami, ki bi prispevale tudi k večji rasti kreditnega portfelja.

SIJ po denar tudi k tujim bankam

Med družbami, ki so zadnje čase dobile bančno posojilo, so Impol ter Sij Acroni in Sij Metal Ravne. Skupina Impol je najela 40 milijonov evrov kredita za financiranje razvojnih programov in povečanega obsega poslovanja.

Sij Acroni in Sij Metal Ravne pa sta s konzorcijem sedmih bank podpisali petletno sindicirano posojilo v višini 240 milijonov evrov. To je po eni strani namenjeno refinanciranju obstoječega portfelja, po drugi pa za dolgoročno financiranje naložb za povečanje učinkovitosti proizvodnje, okoljske projekte in energetsko učinkovitost. »Novo posojilo obema jeklarskima družbama zagotavlja dolgoročno finančno stabilnost, finančno moč, rast in razvoj,« pravi finančni direktor Sija Igor Malevanov.

V sindikatu bank so udeležene UniCredit Group, NLB, SKB, NKBM, Erste, Addiko in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Direktor EBRD za proizvodnjo in storitve Frederic Lucenet pravi, da je boljša in učinkovitejša raba virov v industriji pomembna tako s poslovnega kot tudi z okoljskega vidika: »To je povsem skladno s strateškim pristopom EBRD spodbujanja prehoda na krožno gospodarstvo, s katerim želimo povečati naše okoljske naložbe za 40 odstotkov našega letnega obsega poslovanja do leta 2020.«

Na vprašanje, kakšni so pogoji bank za kreditiranje v primerjavi s predkriznim obdobjem, v Siju odgovarjajo, da tega ne morejo primerjati, saj so pred krizo sodelovali predvsem z lokalnimi bankami: »S podpisom novega sindiciranega posojila z močno mednarodno udeležbo se je obseg poslovnih priložnosti Skupine Sij precej razširil, saj je zdaj aktivno vstopila na evropski bančni trg, kjer so možnosti za nadaljnje financiranje in rast Skupine Sij opazno večje.«