Tiskane izdaje
Premier Cerar je podpredsednika EK opozoril na posebnosti malih držav in gospodarstev, a pričakuje, da bo Slovenija kljub temu imela dovolj možnosti, da s svojimi dobrimi projekti uspe. Po oceni Cerarja je Slovenija v zadnjem času zelo uspešna pri izvajanju naložb iz kohezijske politike, ki jih v prihodnje namerava dopolniti s priložnostmi, ki jih ponuja naložbeni načrt Evropske komisije.
Cerar in Katainen sta govorila tudi o finančni podpori malim in srednje velikim podjetjem, investicijam v energetsko učinkovitost in v modernizacijo energetske in prometne infrastrukture. Pri tem je premier posebej izpostavil načrt modernizacije železnic in izgradnjo drugega tira med Koprom in Divačo. Podpredsednik EK Katainen pa je izrazil pripravljenost EK, da pomaga Sloveniji pri strukturiranju projekta drugega tira, saj gre za razmeroma zapleten projekt, pri tem je izpostavil strokovnjake iz Evropske investicijske banke in Evropske komisije.
Katainen je tudi poudaril, da se bo lahko evropski naložbeni sklad najhitreje izkoristilo s financiranjem malih in srednjih podjetij, kar je priložnost za Slovenijo, ki ima po njegovih besedah težave predvsem pri njihovem financiranju. Po njegovi oceni bi pri tem lahko sodelovale tudi komercialne banke.
Priložnosti za investicije in dleovna mesta
Evropski denar je na voljo za donosne projekte, v katere se bo nujno vključeval tudi zasebni kapital. O financiranju v Bruslju odloča neodvisni investicijski odbor. Zato naj se podjetja čim bolj organizirajo v investicijska partnerstva, izkoristijo pa lahko tudi neposredne poti do Bruslja. To sta na srečanju na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v pogovoru z vodstvom GZS in predstavniki številnih podjetij poudarila podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen in evropska komisarka Violeta Bulc, so sporočili iz GZS.
Katainen je podrobneje predstavil možnosti financiranja naložb, med drugim je omenil investicijski portal Evropske komisije s ključnimi informacijami o financiranju. Violeta Bulc pa je pojasnila sistem financiranja infrastrukturnih in drugih naložb s pomočjo Junckerjevega načrta.
Predstavnike podjetij je zanimalo, kakšnim investicijam bo evropski denar namenjen, denimo ali ga bo mogoče črpati tudi za vzdrževanje infrastrukture, ter po kakšnih poteh je mogoče dostopati do informacij o črpanju sredstev. Denarja za investicije bo v finančni perspektivi 2014-2020 zelo veliko, v kombinaciji z zasebnim kapitalom lahko generira številna delovna mesta. Gospodarska zbornica Slovenije je že junija lani tudi sama pripravila popis potenciala za nova delovna mesta s pomočjo strateških investicij in navedla ovire ter možne vire financiranja.
