Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenski državni statistični urad (SURS) je objavil prve ocene vrednosti pokojninskih pravic. Gre za nov kazalnik, ki je bil uveden z Evropskim sistemom nacionalnih in regionalnih računov v EU iz leta 2010.
Dejanske in pogojne pokojninske pravice
Kot pojasnjujejo v današnji objavi na SURS, "pokojninske pravice, pridobljene do sedaj, vključuje sedanjo vrednost pokojninskih pravic, ki izhajajo iz že pridobljenih pokojninskih pravic. Predstavljajo sedanjo vrednost prihodnjih pokojninskih izdatkov za zdaj zaposlene in za že upokojene. Pokojninske pravice so dejanske in pogojne. Dejanske pokojninske pravice so tiste, v zvezi s katerimi obstajajo sredstva. V Sloveniji so takšne pokojninske pravice tiste, v zvezi s katerimi se zbirajo sredstva v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pogojne pravice pa so pogojne pravice za gospodinjstva in pogojne obveznosti za državo in kot sredstva ne obstajajo; nimajo tržne vrednosti, natančna vrednost je negotova, ocene temelje na številnih predpostavkah in so odvisne od modela ocenjevanja. Takšne pokojninske pravice so v Sloveniji pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga izvaja ZPIZ (obvezno PIZ). Kot pokojninske pravice štejemo vse pokojnine in z njimi povezana plačila prispevkov za zdravstveno zavarovanje, niso pa vključena nadomestila plač, dodatki za pomoč in postrežbo, invalidnine ter letni dodatek k pokojninam."
Do konca leta 2017 podatki o vrednostih pokojninskih pravic
Na SURS razlagajo, da se bo o pokojninskih pravicah poročalo za vse pokojninske sheme. SURS: "V sistem nacionalnih računov se že sedaj vključujejo vse pokojninske sheme z določenimi prispevki (sheme, kjer obstajajo sredstva) in sheme z zagotovljenimi prejemki, ki jih upravlja nedržavni sektor, in sheme, ki so razvrščene v institucionalni sektor finančnih družb. Po novem pa se bo poročalo tudi o pokojninskih pravicah shem socialne varnosti. V Sloveniji so v sektor finančne družbe razvrščene pokojninske sheme z določenimi prispevki (dodatno pokojninsko zavarovanje), v sektorju država pa shema socialne varnosti (obvezno PIZ). Za vsako pokojninsko shemo je treba oceniti začetno in končno stanje pravic (bilanca stanja) in prikazati transakcije (vplačila prispevkov, izplačila pokojnin) ter druge ekonomske tokove (prevrednotenje).
Na SURS so izračunali starostno specifične povprečne pokojninske pravice po spolu in jih nato utežili s številom ljudi, vključenih v shemo. Ločeno so ocenili pokojninske pravice za že upokojene in za aktivno populacijo. Na republiškem statističnem uradu razlagajo: "Vhodni podatki so bili pripravljeni iz baze individualnih podatkov o prejemnikih pokojnin in individualnih podatkov o dohodnini. Za obe populaciji smo za vsako generacijo (starost) in ločeno po spolu ocenili povprečne pokojnine oz. povprečne pokojninske osnove. Za glavne predpostavke modela smo uporabili na ravni EU dogovorjene predpostavke: za nominalno diskontno stopnjo 5 odstotkov, za realno diskontno stopnjo 3 odstotke in rezultate EUROPOP 2015 za demografske predpostavke. Upoštevali smo predpostavke, uporabljene pri pripravi Poročila o staranju 2015 glede rasti produktivnosti dela, glede dosežene pokojninske dobe in glede predvidene starosti ob izstopu s trga dela. Druge predpostavke temeljijo na z zakonom določenih ali dejanskih vrednostih. Vsota vseh predvidenih pokojninskih izdatkov za upravičence se je diskontirala na konec opazovanega leta."
Največ pokojninskih pravic je pogojnih
Vse pokojninske pravice v Sloveniji so v začetku leta 2015 predstavljale 109.300 milijonov evrov oziroma 283 odsotkov BDP, konec leta 2015 pa 111.993 milijonov evrov oziroma 290 odsotkov BDP, so zapislai na SURS. Pri tem na SURS ugotavljajo: "Med vsemi pokojninskimi pravicami je bilo največ pogojnih, 97,4 odsotka na začetku oz. 97,3 odsotka na koncu leta. V vse pokojninske sheme je bilo v letu 2015 vplačanih 3.705 milijonov evrov socialnih prispevkov oz. 9,6 odsotka BDP, izplačanih pa 4.337 milijonov za pokojnine oz. 11,2 odsotka BDP (od tega 10,9 odsotkaBDP obvezno PIZ). Med transakcijami so pomembna kategorija dodatni socialni prispevki, ki se pripišejo gospodinjstvom. Pri pokojninskih shemah dodatnega pokojninskega zavarovanja kategorijo dodatni socialni prispevki (62 milijonov evrov) predstavlja premijski dodatek oz. prihodek od tehničnih rezervacij, pri shemi obveznega PIZ (5.322 milijonov evrov) pa se dohodek od lastnine pripiše; vrednost je enaka diskontni stopnji, pomnoženi s pokojninskimi pravicami na začetku obračunskega obdobja. Izravnalna postavka za obvezno shemo PIZ je kategorija druge aktuarske spremembe pokojninskih pravic in znaša -2.142 milijona evrov. Negativna vrednost kaže, da je diskontna stopnja višja od notranje stopnje donosa. Notranja stopnja donosa je stopnja, ki izenači sedanjo vrednost dejansko plačanih prispevkov in diskontirano vrednost pokojninskih pravic, ki izhajajo iz teh prispevkov. Pri interpretaciji podatkov je treba upoštevati dejstvo, da ocene pogojnih obveznosti temeljijo na predpostavkah. Na vrednost podatkov vpliva v največji meri diskontna stopnja: zmanjšanje diskontne stopnje za pol odstotne točke bi pomenilo povečanje pokojninskih pravic za 9,9 odstotka."
