Pokojninski denar v breznu Petanovih dolgov

Med nastajanjem imperija Bojana Petana so se najemali krediti v bankah, sestrskih družbah in tudi v pokojninski zavarovalnici. Denar ni bil vrnjen.

Objavljeno
21. april 2017 11.26
šipič petan
Suzana Kos
Suzana Kos

Ena nedokončanih tranzicijskih zgodb je zgodba (pre)zadolženega holdinga DZS, ena njegovih najpomembnejših družb pa so Terme Čatež. Med nastajanjem imperija Bojana Petana so se najemali krediti v bankah, sestrskih družbah in tudi v pokojninski zavarovalnici. Denar ni bil vrnjen. Zdaj sodišče odloča o izvršbi enega večjih upnikov.

Če druge pokojninske družbe niso posojale sredstev, je to njihov problem. Ta naša naložba je imela v tem obdobju od pet- do šestodstotni donos, posojilo pa je tudi dobro zavarovano, poudarja Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A.

Zanimalo nas je, kako komentira dejstvo, da druge družbe, ki se ukvarjajo z upravljanjem sredstev zavarovancev, namenjenih varni starosti, niso posojale denarja, Pokojninska družba A pa je to počela. Posodila ga je družbam, ki jim banke posojila niso hotele več odobriti, ker so ocenile, da denarja ne bodo mogli vrniti. »Če ne bi imeli težav z bankami, se tisti, ki smo jim denar posodili, gotovo ne bi obrnili na nas,« se strinja Dietnerjeva.

Pokojninska družba A je sredi leta 2012 Termam Čatež, eni največjih turističnih družb pri nas in najpomembnejši članici skupine DZS, posodila nekaj več kot 5,1 milijona evrov. Posojilo bi po pogodbi zapadlo konec lanskega leta, a Terme tega denarja niso vrnile. Dolg do pokojninske zavarovalnice znaša še 4,3 milijona evrov.

Posojilo majavi družbi

Ker je turistično-založniški holding DZS, pod okrilje katerega sodijo čateške Terme, že nekaj časa v finančnih težavah, del bremen prezadolženega imperija Bojana Petana pa so na svoja ramena dobili tudi davkoplačevalci s prenosom njegovih dolgov na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), se postavlja vprašanje, zakaj je pokojninska družba Termam Čatež sploh posodila milijone. »Takrat še niso bili v takih finančnih težavah,« pojasnjuje Dietnerjeva. A pogled v poročilo za leto 2013 kaže, da so Terme že takrat izgubljale finančno kondicijo in bile močno zadolžene. Imele so za več kot 50 milijonov dolgoročnih posojil v bankah in družbah doma in v tujini ter za dobrih 23 milijonov kratkoročnih dolgov. 

Preberite do konca na Svetu kapitala