Poleg policije vodi preiskavo tudi ATVP

Ljubljana – »Če očitane nepravilnosti predsednika uprave NLB držijo, je slabo. Pomeni namreč, da je vodenje NLB prevzel nekdo, ki ne zadostuje merilom za člana uprave banke. Če očitki ne držijo, pa je škoda že narejena, saj je Medja že umazan. Ko in če mu bo uspelo zavrniti obtožbe, to sploh ne bo več pomembno,« je komentiral ekonomist Igor Masten.

»Ugled NLB trpi, saj so banko veliko let vodili ljudje s pomanjkljivo integriteto. Večino mest v upravi imajo tujci, ti so bili tudi v prejšnji sestavi nadzornega sveta. Namen tega je bil pokazati javnosti, da so bili imenovani ljudje, ki naj ne bi bili povezani z lokalnimi zadevami in omrežji, torej, da se je nekaj spremenilo. Ta preiskava pa ne pripomore k dobri podobi banke,« je nekdanji nadzornik NLB Igor Masten komentiral petkovo preiskavo pri predsedniku uprave NLB Janku Medji, ki ga kriminalisti sumijo zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z delnicami Mercatorja.

V NLB pa so dejali: »Napadi na vodstvo NLB so stalnica že nekaj časa. Posledice za ugled banke so žal negativne, vendar so zanje odgovorni tisti, ki jih sprožajo. Uprava banke, kljub pritiskom iz okolja, nadaljuje svoje delo strokovno, odgovorno in neodvisno po zastavljeni poti nujno potrebnih sprememb ter poslovne preobrazbe.«

Nadzorniki NLB so na sobotni seji sprejel sklep, da bodo glede na spremenjene predpise Banke Slovenije v najkrajšem možnem času ocenili primernost Janka Medje in tudi predsednika nadzornega sveta Franceta Arharja. Slednji sicer ni osumljenec, kriminalisti so pri njem iskali dokaze.

Nove določbe podzakonskih aktov, ki veljajo od 7. septembra, med drugim od bank zahtevajo, naj vzpostavijo politike za oceno primernosti članov uprav in nadzornih svetov. Te politike morajo med drugim določati postopke za izdelavo ocene in okoliščine, zaradi katerih mora banka ponovno izdelati oceno. Banka mora namreč oceniti primernost člana vodstva ali nadzora, tudi »če se na podlagi kakršnih koli informacij pojavi dvom o ugledu ali izkušnjah« te osebe. »Član ni ugleden, če njegovo osebno ali poslovno ravnanje vzbuja kakršen koli resen dvom o zmožnosti zagotavljanja skrbnega upravljanja banke,« je zapisano v noveli sklepa o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic.

V NLB politike za oceno primernosti pospešeno pripravljajo. Po obravnavi in nato potrditvi na nadzornem svetu pa jih bodo začeli uporabljati. V banki so ponovili, da Medja kot neutemeljen zavrača vsak sum kaznivega dejanja, zato ni nikakršnega razloga za njegov odstop.

Postopek začel tudi ATVP

Ker so kriminalisti uradno potrdili, da preiskujejo sum zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z delnicami, smo se znova obrnili tudi na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je po zakonu odgovorna za nadzor nad trgom vrednostnih papirjev. Mediji namreč agenciji očitajo, da ni opravila svojega dela, in celo, da ni hotela pomagati pri kriminalistični preiskavi.

Direktor ATVP Damjan Žugelj je to odločno zanikal. Pojasnil je, da je ATVP v preteklosti že preiskovala trgovanje z delnicami Mercatorja, in sicer zaradi tržne manipulacije. NPU je v okviru svoje preiskave marca letos zaprosil ATVP, naj pri Hrvaški agenciji za nadzor finančnih storitev (HANFA) pridobi podatke o osebah, ki so preko fiduciarnega računa kupovali delnice družbe Mercator. Za pridobivanje in izmenjavo podatkov veljajo stroga pravila in ATVP bi lahko za podatke zaprosila Hrvate le, če bi že vodila preiskavo v določeni zadevi, tretjim osebam (tudi policiji), pa bi podatke lahko razkrila le s soglasjem nadzornega organa države, ki je podatke posredovala.

To pomeni, pojasnjujejo, da kriminalisti pri agenciji niso iskali podatkov, s katerimi bi ta že razpolagala, ampak naj bi jih pridobila namesto organov pregona in to celo od nadzornega organa tuje države. Ni torej res, da ATVP ni hotela sodelovati, ampak preprosto niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za posredovanje podatkov, niti za njihovo pridobitev od tujega nadzornega organa. Če bi kršili protokol o izmenjavi podatkov, bi si agencija prislužila kazen podpisnic sporazuma, predvsem pa bi nezakonita pridobitev podatkov lahko ogrozila preiskovalni postopek.

Anonimke, na podlagi katere je NPU začel postopek, na ATVP niso dobili, kljub temu pa so prejšnji teden sprožili preiskavo zaradi zlorabe notranjih informacij, pri čemer so se oprli na pisanje medijev. Tako zdaj teče preiskava po dveh tirih: policija se ukvarja s kaznivim dejanjem, ATVP pa ugotavlja prekršek.