Tiskane izdaje
Vlada Mira Cerarja je v koalicijski pogodbi napovedala, da namerava »uvesti davčne blagajne za zajezitev sive ekonomije«. Pri tem bodo vztrajali, nam zagotavljajo v SMC in SD. Od Desusa odgovora nismo dobili. »Davčne blagajne so naša koalicijska zaveza in želimo si, da bi bile uvedene čim prej, saj bo z zajetjem celotnega prometa posameznega subjekta mogoče zagotoviti enakopravnejšo razporeditev davčnih bremen. Realizacija koalicijske zaveze je v rokah ministrstva za finance,« odgovarjajo iz največje vladne stranke. »O konkretnih korakih še ne moremo govoriti, za kaj takega je še prezgodaj,« poudarjajo na ministrstvu.
Po pričakovanju SD bodo davčne blagajne začele cingljati prihodnje leto: »Prepričani smo, da je zajezitev sive ekonomije ena izmed prioritetnih točk vlade. Glede na že začete ukrepe prejšnje vlade, ki so se izkazali za učinkovite, pričakujemo, da bo vlada zakon o davčnih blagajnah pripravila najkasneje do pomladi prihodnjega leta.« Davčne blagajne naj zakon predpiše za vse dejavnosti, tudi za »odvetnike, notarje, zdravnike in podobne dejavnosti«, predlagajo Socialni demokrati, in tudi velikost zavezanca ne sme biti pomembna.
Kdo se boji novega ukrepa
Na ministrstvu za finance so pred tremi leti že napisali zakon o davčnih blagajnah, ki ga je tedanja Pahorjeva vlada tudi odobrila. Zmagovalci predčasnih volitev, ki so bile 4. decembra, Janševa vlada, pa je predlog zakona odpisala. Tako je ministrstvo pripravljeno, kajti že leta 2011 je preučilo različne tako domače kot tuje študije in vire o davčnih blagajnah.
V predlogu zakona iz leta 2011 je ministrstvo za finance poročalo, da klasične metode nadzora niso učinkovite, ker davčna uprava nima dovolj inšpektorjev: »Potrebne so tehnične rešitve, ki bi onemogočale brisanje prometa. Uvedba davčnih blagajn, ki se od običajnih registrskih blagajn razlikujejo po tem, da omogočajo dodatno zaščito podatkov, bi otežila naknadno prirejanje prometa davčnih zavezancev in povečala preglednost gotovinskega poslovanja.«
Mediji so o davčnih blagajnah obsežneje poročali že leta 2006, ko je tedanji generalni direktor davčne uprave Ivan Simič s somišljeniki napisal osnutek zakona, ki pa je obtičal na ministrstvu za finance. Ali zdaj, po osmih letih, pričakuje, da bo vlada nazadnje le uzakonila davčne blagajne? »Upam, da bo imela ta vlada dovolj poguma in enotnosti, da jih bo uvedla. Upirali se ji bodo predvsem v krogih, ki se bojijo nadzora, saj vedo, da bodo davčne blagajne lahko pokazale, koliko prometa so v preteklosti utajili. Tisti, ki poslujejo zakonito, se davčnih blagajn ne bojijo,« pravi sogovornik. Po izračunih ministrstva za finance iz leta 2011 bi državni proračun z davčnimi blagajnami na leto pridobil okoli 30 milijonov evrov davka na dodano vrednost.
Po nasvetih davčnih strokovnjakov naj se slovenska vlada, če se bo res odločila za davčne blagajne, zgleduje po sosedih Hrvatih, ki so sredi leta 2012 uvedli tako imenovani on-line sistem davčnih blagajn. »To pomeni, da vsak račun pridobi številko iz centralnega računalnika pri davčni upravi, še preden ga izdajatelj natisne in izroči kupcu. Pridobivanje te številke traja lahko med 0,2 in 0,3 sekunde. Slovenska vlada se lahko poveže s hrvaško in tako pospeši uvedbo davčnih blagajn, lahko pa se odloči za postavitev lastnega sistema, saj to ni nobena tehnološka umetnost,« pravi Ivan Simič.
Zadovoljni s prepovedjo
Ni še mogoče reči, katere študije bo zaradi davčnih blagajn naročila nova vlada – zanesljivo bodo v ospredju študije o gibanjih pri davku na dodano vrednost (DDV), ki jih je ministrstvo za finance zaradi ukrepov proti sivi ekonomiji natančno opazovalo zadnje leto. Upoštevati pa je moralo še, da sta od 1. julija lani višji tudi obe stopnji davka na dodano vrednost. »Vlada je lani ocenila, da bodo letni dohodki iz DDV zaradi novih stopenj višji za 250 milijonov evrov oziroma 150 milijonov evrov v drugi polovici leta 2013. »Menimo, da je bila ocena vlade ustrezna. Višje prihodke od načrtovanih pa lahko pripišemo predvsem ukrepom za zajezitev sive ekonomije. Učinek teh je torej v dvanajstih mesecih med 50 in 100 milijoni evrov samo pri DDV,« ugotavljajo na ministrstvu za finance. Finančna uprava poroča, da so zaradi ukrepov proti sivi ekonomiji višji tudi prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb in iz dejavnosti.
