Tiskane izdaje
»Z novim zakonom o SDH in zadnjo zamenjavo nadzornega sveta je bilo jasno, da SDH dobiva novo vodstvo. Težava sedanje vlade je, da tega ni jasno povedala. Težava novega nadzornega sveta pa, da ni obelodanil, da gre pri novem razpisu dejansko za zamenjavo uprave. Nejasno je tudi, zakaj je razrešil staro upravo. Tako se krog korporativnega slepomišenja nadaljuje,« je kritičen Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete. Korporativno upravljanje namreč temelji na jasnih strateških usmeritvah, transparetnih postopkih in odgovornem ravnanju, a v tem primeru ti kriteriji niso bili izpolnjeni, poudarja Kovač: »Očitno je nadzorni svet SDH skrbelo samo to, kako bo postopek izbire pokazal kot profesionalno korekten in politično neodvisen, manj pa ga zanima jasnost celotne kadrovske usmeritve in vzrokov zamenjave. Nadzorni svet mora imeti jasno stališče, zakaj do zamenjave prihaja, podobno kot mora znati pojasniti, kako bo nova uprava izpolnila njegova in splošna javna pričakovanja.«
Premlada uprava
Po mnenju sogovornika je nova uprava premlada, premalo uravnotežena, predvsem pa ji, vsaj na papirju, manjka praktičnih menedžerskih znanj: »Pri kadrovsko-akreditacijskem svetu, ki sem ga vodil pred leti, smo imeli, metaforično, preprosto usmeritev glede predlogov za člane nadzornih svetov in podobno velja tudi za pomembne uprave: pod 40 let se ne pogovarjamo, nad 80 premislimo. Nova uprava SDH je zelo blizu sporne spodnje meje in to je slabo.« Marko Jazbec ima 15-letno poslovno kariero, v kateri je zamenjal pet pomembnih družb, povprečno ostaja na delovnem mestu okoli tri leta ali manj, dodaja Kovač.
Po njegovem mnenju primer ponovno kaže, da javni razpisi za funkcije v takšnih družbah niso primerni; so namreč zgolj alibi slabi politiki in politikom, ne pripomorejo pa h kakovosti korporativnega upravljanja: »So zgolj dokaz nadaljevanje politizacije kadrovanja za paravanom navidezne objektivne kadrovske politike.«
Generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijović pravi, da je kadrovski postopek izbire vodstva SDH tekel po predpisanih standardih. Kot pravi, je bi razpis sprva res obajvljen za tretjega člana uprave, vendar glede na to, da sta se na razpis prijavila tudi dosedanja člana uprave - Matej Pirc in Marej Runjak – Prijovićeva ugotavlja, da sta bila o možnosti širše prevetritve vodstva obveščena. Nado Drobne Popovič, ki prihaja iz SDH, vidi kot določeno kontinuiteto, ki bi lahko olajšal prehod med enim in drugim vodstvom.
Očitki o vplivu lobijev
Koalicijske stranke so skromne s komentarji ob imenovanju nove uprave SDH.«Gre za stvar poslovnega in institucionalnega delovanja SDH,« je dejala vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer. Prvak DeSUS Karl Erjavec je izrazil upanje, da bo nova uprava svoje delo vestno opravljala, predsednik SD Dejan Židan meni, da ji je treba dati možnost.
Veliko bolj kritična je opozicija. Predsednica NSi Ljudmila Novak meni, da bo moral nadzorni svet pojasniti svojo izbiro in povedati, ali res ni bilo nobenega primernega človeka. V tem primeru gre namreč po njenem mnenju za konflikt interesov, kar meče slabo luč tudi na vlado, je pojasnila Novakova in poudarila, da je glede na funkcije, ki jih je Marko Jazbec opravljal prej, takšno imenovanje«enostavno škandalozno«. Nekdanja premierka Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev ima občutek, da je Cerar «kljub temu, da je obljubljal, kako se bo temu uprl, podlegel lobijem in neformalnim centrom moči«. Po njenih besedah bomo zdaj tudi skozi SDH reševali vodstvo Save.
V SDS ugotavljajo, da so se menjave zgodile«hitro, na nek način učinkovito«. Upajo, da so menjave premišljene. V ZL pa ta menjava prihaja prepozno,preseneča pa jih način. Po njihovem mnenju nova imena ne vzbujajo nikakršnega zaupanja, ampak jasno kažejo na to, da gre za neke kadrovske ekscese in neke osebne interese finančnega ministra Dušana Mramorja.
Kdo je Marko Jazbec?
Marko Jazbec, diplomirani ekonomist, je del kariere preživel v finančnih ustanovah, in sicer Banki Slovenije ter bankah SKB in NLB, del pa v realnem sektorju. Iz banke SKB je šel v Drogo, kjer je bil član uprave, po združitvi s Kolinsko je postal izvršni direktor Droge Kolinske, nekaj mesecev je bil član uprave Intereurope, decembra 2009 prišel v upravo NLB, ki jo je vodil Božo Jašovič.
V upravi največje slovenske banke je bil do konca leta 2012 zadolžen za poslovanje s podjetji, večino tega časa je vodil tudi kreditni odbor banke. V tem obdobju se sicer ni podelila glavnina posojil, ki so povzročila kapitalsko luknjo – ta posojila je banka namreč večinoma podeljevala pred prihodom Jazbeca v NLB, ko sta kreditni odbor vodila Alojz Jamnik in Matej Narat. Jazbec se je zato kot član uprave ukvarjal tudi s slabimi krediti in prestrukturiranji podjetij. Eden od poznavalcev njegovega dela v NLB ga je označil za delovnega in z veliko znanja ter da je ob nizkem kapitalu NLB naredil nastavek za prestrukturiranja. V tem času je sicer propadlo ogromno podjetij, NLB je denimo neuspešno poskušala rešiti Primorje, tudi zaradi političnih pritiskov jim ni uspelo prodati Mercatorja.
Dva meseca po odhodu iz banke je v svojem prispevku za Sobotno prilogo omenjal privatizacijo ob dokapitalizaciji kot strateško rešitev za prezadolžena podjetja. Banko je zapustil, ko je njeno vodenje prevzel Janko Medja. Lani je v pogovoru za Sobotno prilogo takole razmišljal o svojem odhodu iz banke: »Z odstopom Boža Jašoviča in spremembo nadzornega sveta je lastnik želel osvežiti ekipo. Tedaj smo se dogovorili, da grem predčasno iz uprave. Ostal sem še nekaj mesecev kot pomočnik uprave in imel jasen osebni cilj, da na tej točki novih izzivov ne bom iskal v bančništvu.«
Nove izzive je poiskal v Hotelih Bernardin. Iz Hotelov Bernardin so včeraj sporočili, da bo 1. novembra Marku Jazbecu zaradi imenovanja na mesto predsednika uprave SDH sporazumno prenehalo delovno razmerje v tej družbi. Nadzorni svet družbe Hoteli Bernardin naj bi v kratkem imenoval novo upravo družbe.
