Polovica sredstev EU odobrenih, izplačanih za vzorec

Ljubljana – Slovenija ima od dobrih treh milijard evrov EU sredstev iz tekoče finančne perspektive 2014–2020 potrjenih že skoraj polovico projektov, a iz Bruslja je do zdaj v Slovenijo prišlo le slabih 70 milijonov evrov, torej dobra dva odstotka.

Že prihodnje leto bodo številke spodbudnejše, kakor napoveduje tudi ministrstvo za finance.

Stanje

Toda kakšno je stanje, potem ko je jasno, da ima Slovenija za tekoče finančno obdobje 2014–2020 na voljo dobre tri milijarde evrov evropskih sredstev, zaradi pravila n+3 pa jih mora »porabiti« do konca leta 2023? Kot je razvidno iz poročila o črpanju evropskih sredstev, ki ga je pred kratkim obravnaval tudi državni zbor (vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Svrk, ga je vladi predstavila že na začetku novembra), je dinamika črpanja, ki se začne že pri potrjevanju programov in projektov, živahna.

Četrtega decembra je bilo potrjenih že za okoli 1,7 milijarde evrov projektov EU oziroma podanih 276 podpor za programe, projekte oziroma javne razpise. A ta začetna živahnost se v naslednjih korakih koriščenja zelo umiri, tako rekoč zamrzne. Do zdaj je bilo končnim porabnikom izplačanih skupaj le 251 milijonov evrov, zgolj iz Bruslja pa je z zahtevki za povračilo v naš državni proračun prisopihalo skoraj neopaznih 69 milijonov evrov.

A kot ocenjujejo na Svrk, naj bi do konca leta usmerili proti Bruslju še za okoli 140 milijonov evrov certificiranih zahtevkov. Skupaj s 3,9 milijona evrov certificiranih zahtevkov iz oktobra je to 213 milijonov evrov. Na Svrk pravijo: »Nimamo zagotovila, da jih bomo iz Bruslja še v tem letu tudi prejeli.«

Tudi Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS, ugotavlja: »Ključni problem za zaostanek pri črpanju so bila nizka dodeljena sredstva za soudeležbo v državnem proračunu v obdobju 2014–2017. To je vodilo do zmanjšanja pravic porabe v naslednjih letih.« Poudarja, da država zamuja tako z razpisi kot akcijskimi načrti, ki so zakonska podlaga za črpanje. Bojan Ivanc: »Pričakujemo, da se bo izkoriščenost sredstev povečala v drugi polovici perspektive, kar je znan vzorec iz perspektive 2007–2013.« 

Pohitritev koriščenja sredstev EU

To pohitritev koriščenja sredstev EU se napoveduje že v sprejetem proračunu za leto 2018. Z ministrstva za finance so odgovorili: »V sprejetem proračunu za leto 2018 so iz sredstev EU načrtovni odhodki v višini 905,3 milijona evrov ter pripadjoča slovenska udeležba v višini 196,7 milijona evrov. To so načrtovani odhodki vseh programov EU, kohezijske politike, kmetijske politike in drugih programov EU. Največ evropskih sredstev je namenjenih projektom kohezijske politike, in sicer 552 milijonov evrov (del iz EU) ter pripadajoča slovenska udeležba v višini 115,8 milijona evrov.« Lahko bi torej razumeli, da bo v prihodnjem letu v najboljšem primeru izplačanih nekaj sto milijonov evropskih sredstev.

Prednostni cilji

Evropska sredstva se pri nas delijo v dve kohezijski regiji: vzhodno in zahodno Slovenijo v razmerju 60 : 40, predvsem glede na razlike v njuni razvitosti, potrebah in stanju trga dela ter stopnji tveganja revščine. Kot novost je novembra v našo kohezijsko zgodbo vstopil sklad skladov, potem ko je bil podpisan sporazum o pripravi tega sklada, v katerega se bo steklo 253 milijonov evrov povratnih evropskih kohezijskih sredstev, v sodelovanju s finančnimi posredniki pa bo imel na voljo 373 milijonov evrov. Upravlja ga banka SID.

Sicer pa se naša kohezijska politika, poenostavljeno rečeno, odvija po enajstih prednostnih oseh ali tematskih ciljih (glej infografiko), medtem ko so zadnje tri osi bolj »tehnične«.

Za povečavo kliknite na grafiko.

Med enajstimi tematskimi cilji je najmanj uspešna prednostna os 5, ki pokriva področje Prilagajanje podnebnim spremembam. Zanjo je na voljo 99,8, torej skoraj sto milijonov evrov, a zanjo še ni bil pogodbeno vezan niti cent sredstev.

Tudi Svrk v že omenjenem poročilu opozarja, da je treba izvajanje na tej osi zelo pospešiti. Tako so očitno pritiskali že v prvih mesecih letos, zahtevali ustrezne akcijske načrte, iz katerih je zdaj razvidno, da se bo njihova realizacija potegnila v drugo polovico prihodnjega leta. Svrk kot organ upravljanja celo ugotavlja, da bo zaradi teh zamud in nedoseganja pravila n + 3 izpad dohodkov zanje moral biti nadomeščen v okviru drugih prednostnih osi.

Uspešne osi

Najuspešnejša je prednostna os 11 - Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev. Skupaj z domačimi sredstvi ima v malhi 77,5 milijona evrov in že zdaj je uspešno pogodbeno vezan kar 101 odstotek sredstev. Gre za naložbe v učinkovitost javnih uprav in storitev tako na nacionalni kot regionalni in lokalni ravni. Tudi projekt Inovativen.si v javni upravi, potem projekt ePlačam, ki bo omogočil plačevanje nekaterih obveznih dajatev prek spleta, dostop do spletne banke, spletnih plačil prek mobilnih naprav. 

Zelo uspešna je tudi prednostna os 8: Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile; zanjo je skupaj na voljo skoraj 369 milijonov evrov, pogodbeno vezanih pa že skoraj 326 milijonov evrov. To pomeni, da je »angažiranih« že 88 odstotkov vseh sredstev. Iz slovenskega proračuna je bilo zanjo izplačanih skoraj 67 milijonov evrov, iz Bruslja pa 13,7 milijona evrov.

Največja med osmi je prednostna os 3 - Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarstvo, za katero je na razpolago skupaj za dobrih 717 milijonov evrov. Za njene projekte je bilo do zdaj dodeljenih že skupaj za 110,3 milijona evrov. Predvsem gre za javne razpise za spodbude za mala in srednje velika podjetja (MSP) za razvoj njihovih novih produktov v lesarstvu, za učne izdelovalne laboratorije, za sofinanciranje ekonomsko-poslovne infrastrukture in tudi za financiranje podpornih storitev za potencialne podjetnike ter podjetja v okviru tako imenovanih slovenskih poslovnih točk. Do zdaj je bilo dodeljenih 16 odstotkov v to os sredstev EU in na Svrku poudarjajo, da je izvajanje na tej prednostni osi treba pospešiti.

Os, povezana s pametno specializacijo

Seveda je treba omeniti tudi os 1: Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja skladno s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva. Znotraj tega že deluje devet pametnih Sripov, ki povezujejo napredno gospodarstvo, znanost in politiko.

Skupaj je za te strateške povezave namenjenih 571 milijonov evrov. Nekaj pomembnih razpisov je bilo že objavljenih, skupaj pa dodeljenih že za 220 milijonov evrov, iz slovenskega proračuna je bilo izplačanih za 10,8 milijona evrov. Kot se ve, je v ta strateško razvojna inovativna partnerstva vključenih že več kakor 500 podjetij, raziskovalnih institucij in drugih pomembnih deležnikov. Predvsem pa znotraj njih nastajajo pametna mesta, pametne tovorne, pametna Slovenija.

A tudi na tej osi, kjer sta skrbinka razpisov gospodarsko in izobraževalno ministrstvo (MGRT in MIZŠ), Svrk opozarja, da je treba njeno izvajanje pospešiti. Enako velja za tretjo prednostno os, na peti je treba zelo »stopiti na plin«, kajti če se to ne bo sproti uresničevalo, je lahko ogroženih kar nekaj evropskih sredstev.

Specifike

Čeprav na Svrk pojasnjujejo, da je sistem pošiljanj zahtevkov v Bruselj podoben tistemu, ki smo ga imeli v prejšnjem finančnem obdobju, v tekočem veljajo določene  specifike, na katere tudi sami opozarjajo. Ena je že sprememba obračunskega leta. Evropska komisija določa, da se obračunsko leto začne sredi poletja, torej 1. junija lani in konča 30. junija v tekočem letu.

V Sloveniji pa je novost tudi, da so naloge med organom upravljanja, torej Svrkom, ministrstvom za finance kot organom potrjevanja računov in revizijskim organom (urad za nadzor proračuna na ministrstvu za finance) opredeljene tudi v posebnem sporazumu. Ta določa, da »se zaradi nemotenega ter učinkovitega opravljanja revizij in nadzora izdatkov med 31. marcem in 31. julijem EK ne bo izdajalo zahtevkov za povračila«.

Cilj je - porabiti sredstva

Ali sistem IT, poenostavljeno, letošnji prehod iz starega Isarja na novo eMA in eCA, eRAC, povzroča težave? Upravičenci imajo različne težave, odgovarjajo na Svrk: od tega, kako se registrirati, do tega, kdaj bodo imeli dostop do svojega projekta. »Upravičenec dobi dostop do svojega projekta, ko so za to izpolnjeni vsi pogoji, in sicer v sistem preneseni vsi dokumenti in dopolnjeni s podatki, ki jih zahteva nov sistem (zaradi večjih zahtev EU) ter migrirani že plačani zahtevki za izplačilo iz IS ISARR2 v IS eMA.«

Vsekakor potrjujejo, da nastaja večji razkorak pri postavkah, ki zadevajo izplačila iz slovenskega proračuna in na povračila iz evropskega v slovenski proračun. »Oba koraka sta vezana na ustrezno procesiranje skozi vse tri informacijske sisteme, ki pri tem sodelujejo - MFeRAC, eMA in eCA. Tudi tu postopki aktivno tečejo, zato pričakujemo, da se bo razlika med izplačili iz slovenskega proračuna in povračili iz evropskega proračuna v naš proračun za polovico zmanjšala predvidoma do konca letošnjega leta,« so odgovorili na Svrku.

Kakorkoli, težave bomo premagali. Ministrstvo za finance napoveduje: »Cilj Slovenije je seveda porabiti vsa sredstva EU, ki so nam na voljo. Za doseganje tega cilja in z namenom, da se že v fazi načrtovanja zagotovijo usklajevanje in dopolnjevanje ukrepov (med resorji ter med resorji in drugimi deležniki) in posledično osredotočanje na rezultate, je bil uveden institut Izvedbenega načrta Operativnega programa (tako imenovani INOP).«