Popolnoma individualiziranih produktov še ne bo

Miroslav Singer, Generali CEE: Prilagoditi se bo treba vsaki stranki; tako rekoč po naročilu in njegovi kupni moči.

Objavljeno
02. junij 2017 22.07
Silva Čeh
Silva Čeh

Skupina Generali in njen vzhodni del Generali CEE, ki združuje zavarovalnice v desetih državah srednje in vzhodne Evrope (CEE), je v Benetkah predstavila rezultate: celotna skupina Generali, ki je med največjimi evropskimi zavarovalnicami in tudi pomembna svetovna zavarovalniška igralka, je lani zbrala 70 milijard evrov bruto premije in ustvarila dve milijardi evrov čistega dobička.

V vzhodnem delu Generalija, torej njegovih zavarovalnicah v desetih srednje- in vzhodnoevropskih državah, so lani zbrali za dobre tri milijarde evrov bruto premije. Miroslav Singer, nekdanji guverner češke centralne banke, je od sredine januarja direktor za institucionalne zadeve in vodilni ekonomist holdinga Generali CEE, ki ima sedež v Pragi. Na srečanju je predstavil ekonomske napovedi za države regije CEE, seveda ob upoštevanju zunanjih dejavnikov: globalnega okrevanja ekonomije, centralnobančnih podpor ekonomski rasti z razmeroma sproščeno monetarno politiko, evra, ki se vrača na pot rasti, zmanjševanja brezposelnosti, ki vodi k rasti plač in s tem pomaga potrošnji.

Kot je poudaril, je upočasnjena rast Kitajske pomembno ekonomsko tveganje in seveda tudi nekatere druge politične negotovosti, ki jih povzročajo: volitve po Evropi, brexit, neznanke v Trumpovi eri, globalne napetosti na številnih območjih. Tudi v srednji in vzhodni Evropi gospodarski pogoji še niso povsod tako dobri, kot so bili, toda na splošno se bo pozitivni razvoj nadaljeval.

Finančne ustanove ne bodo žrtve digitalizacije

Povzemamo nekaj odgovorov na vprašanja, ki smo mu jih postavili ob robu beneškega srečanja zavarovalnice Generali. Na vprašanje Dela, kako tudi vse pogostejši terorizem in/ali računalniška kriminaliteta vplivata na finančno in s tem tudi zavarovalniško industrijo, je odgovoril, da je digitalno tveganje nekaj, česar razsežnosti si še pred nekaj let nihče ni mogel predstavljati.

Pred nekaj leti je vsaka banka težave v virtualnem svetu reševala kot težavo lastne banke, ker so se izogibali izdajati podatke, saj so se bali prevelikega razkrivanja konkurenci, zato so se v vsaki banki po svoje lotevali teh problemov. S temi težavami so se ukvarjali kot s težavami svojega IT.

Počasi so ugotovili, je razlagal Singer, da se morajo s težavami spopasti kot s skupnim problemom in na tej podlagi urediti skupno bazo podatkov in iskati skupne rešitve. To pomeni, da se težav lotevajo skrajno resno, težave s področja konkurenčnosti pa so pri tem drugotnega pomena. Po njegovem mnenju finančne institucije ne bodo žrtve digitalizacije in novih tehnologij. Toda, poudari Singer, nove tehnologije prinašajo nova tveganja in naučiti se moramo upravljati ta tveganja. Seveda se tega ne bomo naučili zlahka, ampak bo trajalo kar nekaj časa ...

Kaj pa tveganja, ki jih prinaša terorizem? »S terorizmom smo se srečali že pred prvo svetovno vojno, pa v 70. letih prejšnjega stoletja, in zdaj se spet spopadamo s tem problemom,« pravi Singer.

Po njegovem mnenju se bomo morali naučiti, kako se spopasti s temi tveganji, kajti tudi to ne bo preprosto. Kljub vsemu meni, da zdaj živimo v varnejšem svetu, še posebno ker so države pogosto še pred teroristi. Svet je po njegovem manj varen, kot je bil pred tremi ali peti leti, a bistveno varnejši, kot je bil pred desetletji.

V svetu hitrih digitalnih sprememb se spreminja tudi finančna in s tem zavarovalniška industrija. Ali bodo zaradi tega tudi produkti zavarovalnic vse manjši in drugačni, kot smo jih poznali kot klasične zavarovalniške produkte? Miroslav Singer meni, da se bodo morali tudi v svetu bančništva in zavarovalništva prilagoditi vsaki stranki; tako rekoč po naročilu in njegovi kupni moči.

A po drugi strani verjetno ne bo nekakšne masovne individualizacije zavarovalniških produktov in masovnega prilagajanja, ker bodo produkti prilagojeni, a bodo ostali še vedno povprečno veliki produkti. Tako bo tudi zato, ker je tako bolj preprosto obvladovati tveganje in je tudi realneje, saj bi sicer lahko investirali v produkte, ki ne bi bili dovolj likvidni. S podobnim vprašanji, na primer z razvojem spletnega bančništva, se je srečal, ko je sodeloval v eni od delovnih skupin, ki se je ukvarjala tudi z razvojem spletnega bančništva v srednji Evropi.

Standardizirani produkti bodo še obstajali

Standardizirani produkti in obvladovanje tveganj, bo še naprej ostalo lastno zavarovalništvu – ne glede na digitalizacijo. Povpraševanje po bolj »individualiziranih« produktih se bo povečevalo, a ga bo treba uskladiti, saj se ni mogoče ukvarjati z vsakim posameznim zavarovalnim tveganjem. Obvladovanje tveganj in varnost ostajajo zavarovalniške prioritete, ne glede na to, kakšnim spremembam bodo zavarovalnice podvržene zaradi digitalizacije.

V zadnjem času so veliko bolj izpostavljena mini in mikro zavarovanja, posebno v manj razvitih državah, tudi zavarovalniško »nepokritih« ali preprosto revnih. Kakšna je njihova prihodnost? Singer poudarja, da je večinoma prezrto dejstvo, da revnejši ko so ljudje, bolj potrebujejo zavarovanje, ki pa si ga ne morejo privoščiti; torej so največja tveganja prav pri ljudeh z najmanjšimi dohodki. To dejstvo bo vplivalo na to, kako bodo zavarovalnice izkoristile take zavarovalne niše in tem skupinam ali delu tega gospodarstva omogočale preprostejše in tudi cenejše produkte.

Ampak tudi to, meni sogovorec, verjetno ne bo neka velika drastična sprememba za zavarovalništvo. Eden od izzivov za posamezne enote zavarovalnice Generali po vzhodni Evropi je tudi etično zavarovalništvo. Kot je bilo razumeti Singerja, gre za to, da bi poenotili standarde tudi glede transparentnosti poslov za številne take produkte. Seveda je vprašanje, kako se bo to oblikovalo, saj sicer lahko nastane tudi več stranskih stroškov; pomembno je, da se to poenoti tako z vlado kot s centralno banko in zavarovalniško agencijo.