Tiskane izdaje
Ljubljana – »Upam, da bo poročilo prispevalo k pametnim politikam in uspešnemu razvoju Slovenije,« je ob predstavitvi kazalnikov o blaginji v Sloveniji povedala Alenka Kajzer iz Umarja. Isto poudarja tudi Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije: »Politične stranke si morajo ogledati študijo«.
Študija o kazalnikih blaginje vključuje materialno, družbeno in okoljsko blaginjo. »Materialna blaginja poleg dohodkov vključuje tudi druge dejavnike blaginje, ki vplivajo na materialni standard ljudi. V okviru družbene blaginje so zajeti nematerialni dejavniki, med drugim subjektivna blaginja posameznika.
Okoljska blaginja pa združuje elemente lokalnega okolja in trajnosti blaginje, ki vključuje naravne vire in se neposredno povezuje z blaginjo ljudi,« o treh ravneh raziskave pojasnjujejo v vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Brezposelni posebej ranljivi
Stopnja tveganja revščine v Sloveniji je v letu 2012 s 13,5 odstotka ostala približno na ravni leta 2011, navaja poročilo o kazalnikih blaginje v Sloveniji. Po pojasnilih avtorjev stopnja tveganja revščine izraža odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih, kjer je razpoložljivi dohodek vključno s socialnimi transferji in pokojninami pod pragom tveganja revščine.
»V obdobju od leta 2009 do 2012 se je stopnja tveganja povečala za 2,2 odstotne točke, kar je v veliki meri posledica gospodarske krize. Kljub povečanju je stopnja nižja od povprečja Evropske unije,« ugotavlja poročilo o kazalnikih blaginje. Revščina najbolj ogroža brezposelne osebe, kjer je leta 2012 znašala 46,9 odstotka, to pa je bilo kar 9,2 odstotne točke več kot leta 2008.
Poleg tega so v Sloveniji tveganju revščine nadpovprečno izpostavljene samske osebe, zlasti ženske, ugotavljajo analitiki, ki so pripravili poročilo o kazalnikih blaginje: »Večja stopnja tveganja revščine je opazna tudi pri enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom ter pri ostarelih enočlanskih gospodinjstvih s starostjo 65 let in več.«
Mladi na robu brez dela
Kazalnik, ki meče najbolj temno senco na slovensko blaginjo, je podatek o stopnji delovne aktivnosti prebivalcev v starostni skupini od 20 do 64 let: v letu 2013 je upadla za 0,9 odstotne točke in zdaj znašala 67,2 odstotka, to pa je 5,8 odstotne točke manj kot leta 2008. »Primerjava z EU kaže, da je stopnja v Sloveniji od leta 2008 padla precej bolj kot v evropskem povprečju. Večji padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji delovno aktivnost še vedno znižuje, na ravni Evropske unije pa se je v povprečju stabilizirala že leta 2010,« poudarjajo avtorji študije o kazalnikih blaginje.
Stopnja delovne aktivnosti mladih v starostni skupini od 20 do 24 let je leta 2013 znašala 39,7 odstotka in je bila občutno nižja kot leta 2012, ko je še dosegla 42,3 odstotka. Od leta 2008, ko je bila najvišja, se je znižala kar za 15,9 odstotne točke. V letu 2009 je padla pod povprečje EU. »Še posebej drastično je na področju delovne aktivnosti upadla blaginja mladih,« zato poudarja vodja projekta o kazalnikih blaginje Ana Murn. Od leta 2009 se v Sloveniji hitro povečuje dolgotrajna brezposelnost. Avtorji študije posebej poudarjajo še, da vse več zaposlenih oseb živi v revščini. »To kaže na slabo kakovost delovnih mest,« pravi Ana Murn.
Obvezno čtivo za politiko
»Danes objavljeno gradivo o kazalnikih blaginje mora biti obvezno gradivo za prav vse politične stranke v Sloveniji, ne nazadnje kot opomnik, da se je in se bo še kako potrebno boriti za realizacijo stavka v slovenski ustavi, ki pravi da je Slovenija pravna in socialna država – in ne interesni bazen kapitala,« ob objavi kazalnikov razmišlja Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Posebej opozarja na kazalnik, po katerem hitro narašča stopnja dolgotrajne brezposelnosti: »Dolgotrajna brezposelnost se v Sloveniji od leta 2009 naglo povečuje. Če pogledamo podatke zavoda za zaposlovanje, se je število dolgotrajno brezposelnih oseb povečalo s 30.312 v maju 2009 na 59.947 v maju 2013.«
Čeprav številni kazalniki iz študije kažejo, da Slovenija na nekaterih področjih ni slabša od EU, ta optimizem hitro zasenčijo prav podatki o gibanjih na trgu dela.
