Poštna podjetja iščejo svojo prihodnost v dostavi paketov

Poštna podjetja se marsikateremu zdijo v najboljšem primeru dolgočasna, če ne že neperspektivna. Jasno je, da vsakdo najprej pomisli na elektronsko pošto, ki vse bolj nadomešča klasično, in se posledično sprašuje o prihodnosti takih podjetij. Toda v resnici ni vse tako črno. Prehod na digitalne storitve namreč prinaša tudi veliko novega posla, saj se vse več trgovine izvaja po spletu, to pa seveda zahteva dostavo paketov oziroma produktov na dom. Skratka, potrebna je le ustrezna prilagoditev trgu oziroma strankam.

Bpost je vodilno poštno podjetje v Belgiji, ki ima 662 pošt in 675 franšiznih enot ter zaposluje skoraj 25 tisoč poštnih uslužbencev. Slednji dnevno dostavijo 8,6 milijona pisem in 148 tisoč paketov 4,7 milijonu gospodinjstev.

Velja omeniti, da se je lastniški delež države znižal na 51 odstotkov že v 2006, v 2013 pa je bila delnica uvrščena na borzo po prvi javni prodaji s ceno 14,5 evra na delnico. Trg v Belgiji je za klasične poštne storitve relativno ugoden glede na druge evropske države, saj je število poslane pošte na prebivalca sicer podpovprečno, zmanjševanje pošiljk pa manjše kot v številnih drugih državah. Se pa tudi belgijska pošta s tem negativnim trendom sooča, kar počne s stalno optimizacijo stroškov, višanjem produktivnosti in ohranjanjem dvoštevilčne rasti pri posredovanju paketov. Pri tem pomaga dominantna pozicija na domačem trgu ter vse večji fokus podjetja na pridobivanju B2C in B2B poslov, kjer zna biti veliko prihodnjega potenciala za rast. Obenem se podjetje poslužuje prevzemov oziroma širitev v nove storitve ali mednarodno diverzifikacijo ali okrepitev paketnih dostav. Zadnja taka primera sta DynaGroup in Ubiway, katerih prevzem se že lepo pozna v rasti prihodkov v prvem četrtletju 2017.

Tradicionalne domače storitve še naprej predstavljajo 58 odstotkov prihodkov, a 16 odstotkov prihodkov podjetja se že ustvari s paketi, 25 odstotkov pa z dopolnilnimi produkti in storitvami. Normaliziran dobiček iz poslovanja je pri tem v zadnjih letih lepo in stabilno rasel. Če je leta 2004 znašal zgolj 37 milijonov evrov, je leta 2012 je znašal že 404 milijone, v 2016 pa že 494 milijonov evrov. Marža iz poslovanja se je torej povišala iz 1,7 odstotka v 2004 na 20,5 odstotka v letu 2016. Podjetje želi tak pozitiven trend ohraniti tudi v naslednjih letih, res pa je, da bo rast bistveno nižja. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo EBITDA naj bi tako s trenutnih 587 milijonov evrov, zabeleženih leta 2016, zrasel na 620 milijonov evrov v letu 2020.

Še pomembneje pa je, da se ohranja relativno dober in stabilen denarni tok, dobičkonosnost kapitala pa znaša odličnih 41 odstotkov, pri čemer je podjetje praktično nezadolženo oziroma ima več denarnih sredstev kot dolga. Neto denarna pozicija namreč znaša 660 milijonov evrov. To mu konec koncev tudi omogoča iskanje novih tržnih priložnosti. Podjetje je v 2016 izplačalo tudi 1,29 evra dividende na delnico, leta 2017 pa naj bi izplačalo že 1,31 evra za delnico. Predlagana dividenda implicira zelo lepo, šestodstotno bruto dividendno donosnost, podjetje pa ima dividendno politiko, nastavljeno na vsaj 85 odstotkov nekonsolidiranega dobička.

Skratka, če se bo podjetje še naprej uspešno prilagajalo trgu ter osredotočalo na denarni tok in torej visoke dividende za svoje delničarje, potem je delnica pri multiplikatorju dobička 12,4 ter multiplikatorju EBITDA 6,2 in zdravi bilanci stanja pravo sredstvo za dostavo dobrih donosov.