Ljubljana – Vsota dodeljenih evropskih sredstev, ki jih ima Slovenija v tekočem finančnem obdobju 2014-2020 za 3,2 milijarde evrov, se že resno spogleduje s prvo milijardo, saj je bilo do včeraj potrjenih že 996,6 milijona evrov sredstev. Za še dodatno pospešitev in nemoteno potekanje črpanja morajo posamezna ministrstva do konca meseca pripraviti ali dopolniti konkretne akcijske načrte.
Potem ko se je vlada nedavno seznanila s poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2017 (poročilo zaobjema stanje do konca marca), je posamezna ministrstva tudi zadolžila, naj dopolnijo določene akcijske načrte za posamezna področja. Pripravili naj bi jih do konca maja ozrioma začetka junija in jih posredovali vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Pripravili naj bi jih »s ciljem učinkovitejšega doseganja kazalnikov na nekaterih področjih, hitrejšega izvajanja OP, doseganja pravil n+3 (pravilo, da se EU sredstva porabijo v treh letih, na primer: za leto 2014 je to leto 2017)«.
Akcijski načrti za realno načrtovanje
Kaj sploh so akcijski načrti in zakaj jih potrebujemo pri izvajanju kohezijske politike? Andrej Engelman, namestnik direktorja na SVRK pravi, da naj bi se z akcijskimi načrti in njihovi dopolnitvami opredelilo vse faze, ki določajo potek posameznega projekta ali programa, »vse do trenutka, ko pošljemo zahtevek v Bruselj«.
Z akcijskimi načrti se lahko preveri, ali posamezni resorji načrtujejo realno, kako so opredeljene posamezne faze projekta, kdaj bodo objavljeni razpisi, investicijski načrti, kdaj se bodo pogodbe podpisovale, kdaj bodo vloge prispele na SVRK, ali bodo posamični roki realni ali ne. Vse to tudi zato, da se lahko ob posameznih večjih odstopanjih ukrepa pravočasno. Drugo so seveda tako imenovane predhodne pogojenosti (razne strategije itd.), ki jih je Slovenija izpolnila, in se je z njimi opredelilo, kaj država na določenih področjih sploh želi doseči.
Eni jasni, drugi manj
Vlada je zadolžila nekaj ministrstev, da pripravijo ali dopolnijo akcijske načrte, kjer so pač vodilni ali sodelujoči resor. Tako mora ministrstvo za okolje in prostor nadgraditi akcijski načrt na področju Prilagajanje podnebnim spremembam in ga dopolniti na področju Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev.
Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) mora pripraviti dva akcijska načrta, in sicer na področju Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja ter drugega Gradnja infrastrukture in ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Iz ministrstva za infrastrukturo so odgovorili, da bo njihov akcijski načrt pripravljen skladno z navodili. To pomeni, so našteli, da bodo v njem opredelili vložena sredstva in izdatke, skupno tlorisno površino energetsko obnovljenih stavb v lasti in uporabi celotnega javnega sektorja, število izdelanih celostnih prometnih strategij, izdana gradbena dovoljenja in skupno doložino obnovljenih ali posodobljenih železniških prog.
Ob tem poudarjajo, da »morajo biti vsi akcijski načrti pripravljeni tako, da se bo zagotovilo doseganje kazalnikov iz okvirja uspešnosti ter hkrati pospešilo izvajnje OP za obdobje 2014-2020«. Infrastrukturno ministrstvo ima sicer v zdajšnji finančni perspektivi na voljo 544,4 milijona evrov: 281,6 milijona za podoročje energetike in 262,8 milijona za področje prometa.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter ministrstvo za izobraževanje (MIZŠ) morata pripraviti akcijski načrt na področju Mednarodne konkurenčnosti raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva (ki je sicer znana kot prednostna os 1) ter na področju Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast (ki sodi v prednostno os 3). In kaj odgovarjajo, potem ko smo jih vprašali, kaj omenjeni področji, za katera morajo pripraviti akcijski načrt, zaobjemata, kaj predvidevata, kakšne cilje sledijo, za kakšno višino evropskih sredstev gre, do kdaj naj bi bila »počrpana«?
Poenostavljeno rečeno: kaj se pričakuje, da bo pisalo v »njihovem« akcijskem načrtu. Odgovorili so, da je MGRT vodilni resor za omenjeni prednostni naložbi. In tudi, da še izvaja ukrepe v okviru prednostne osi 9 - socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine, kjer pa ni vodilni resor.
Zapisali so še, da MGRT po OP 2014-2020 razpolaga z 854 mio EUR za celotno obdobje (poraba sredstev je možna do 2023). Kakorkoli: iz tega odgovora je težko razbrati, kaj bo v njihovih akcijskih načrtih vsaj okvirno pisalo. Vprašanje, ali bo to res načrt ali pa bolj ali manj zmeda, je morda preuranjeno, a konec meseca se bliža.
Doslej potrjenih več kot 30 odstotkov sredstev
Seveda tovrstna kohezijska poročila podrobno prebirajo vsi potencialni porabniki EU sredstev. Tudi institucije s področja znanosti in raziskav, ki »je eno od področj, ki je v zadnjih letih doživelo največji upad proračunskih sredstev. Zato je še toliko bolj pomembno, da bi lahko področje okrepili z naložbami iz kohezijskih virov, » kakor smo prejeli enega od prvih kratkih odzivov na omenjeno poročilo.
Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike zajema stanje do konca marca letos in do takrat je bilo potrjenih že za 939,6 milijona evrov razpoložljivih sredstev, kar pomeni 31 odstotkov. Te številke se seveda tedensko spreminjajo, tako se je do včeraj ta številka že povzpela na 996,6 milijona evrov za 206 izdanih odločitev za projekte, programe ali javne razpise.
Seveda pa so v »obdelavi« nenehno tudi novi projekti; na SVRK je trenutno v pregledovanju 20 odločitev o finančni podpori, skupaj vrednih 274,5 milijona evrov. Država je v Bruselj posredovala za 69 milijonov evrov zahtevkov, do sredine maja pa je bilo v slovenski proračun povrnjenih že več kot 60 milijonov evrov evropskih sredstev.