Tiskane izdaje
Nova Gorica − Dnevi davčnih svetovalcev, ki v organizaciji Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije danes in jutri potekajo v Novi Gorici, so se začeli z razpravo o davčnih blagajnah, ki jih namerava vlada uvesti 2. januarja 2016 z zakonom o davčnem potrjevanju računov.
V predlogu zakona o davčnem potrjevanju računov je še vedno kar nekaj vprašanj, ki bi jih bilo dobro rešiti, so menili razpravljavci, kot poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).
Sporne kazni za potrošnike
Eno izmed vprašanj, ki je še brez dogovora, so zagrožene kazni za tiste potrošnike, ki ne bodo prevzeli in zadržali računa neposredno do odhoda iz poslovnega prostora. Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin se je med razpravo vprašala, »ali je res treba, da morajo biti potrošniki podaljšana roka nadzora nad izdajanjem računov«. Zdi se jim neprimerno, da bo potrošnik plačeval kazen, ker nekdo utajuje davke. A Irena Popovič z ministrstva za finance (MF) je opozorila, da sta »za sivo ekonomijo vedno potrebna dva«, na eni strani zavezanec, na drugi strani pa kupec, ki je enako kriv, da račun ni bil izdan, ter da davki niso bili plačani, je dejala.
Na okrogli mizi so izpostavili tudi problem tistih zavezancev, ki ponavadi ne poslujejo z gotovino, vendar pa med letom izdajo nekaj računov, kot so, denimo, različne nevladne organizacije. Za te zavezance pripravljajo posebno rešitev. Kot je pojasnil Peter Grum iz finančne uprave (Furs), bodo lahko prek spletnih strani finančne uprave dostopali do posebne aplikacije, namenjena pa bo predvsem nevladnim organizacijam.
Kdo se boji davčnih blagajn?
»Sistem davčnih blagajn, ki jih bomo uvedli pri nas, je zelo podoben tistemu, ki so ga pred dvema letoma in pol prvič na svetu uvedli na Hrvaškem,« je povedal Samo Hrvatin iz podjetja Microgram. Sam meni, da je strah pred uvedbo davčnih blagajn pri nas prisoten predvsem pri tistih posameznikih, ki bi se radi še naprej izmikali plačevanju davkov.
Uvedbo davčnih blagajn v Sloveniji predvideva predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, ki ga je vlada sprejela prejšnji četrtek in ga poslala v obravnavo v državnem zboru, kjer bo še mogoče vlagati določena dopolnila. Na finančnem ministrstvu pričakujejo, da bo zakon sprejet pred poletjem, še poroča STA.
Ni opaziti vpliva interesnih skupin
»Strinjam se, da predlagatelji niso podlegli pripombam posameznim interesnim skupin in je zelo malo izjem glede zavezancev za davčne blagajne. To pozdravljam,« o predlogu zakona na splošno meni predsednica zbornice davčnih svetovalcev Simona Štravs.
Med javno razpravo o osnutku zakona o potrjevanju računov je usklajevala pripombe štirih zbornic, ki so se zaradi pripomb k predlogu povezale v zbornično koordinacijo. Povezale so se zbornica računovodskih servisov, Gospodarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije, ki so ministrstvu za finance oddale obsežne in utemeljene pripombe k osnutku zakona o potrjevanju računov, hkrati so predlagali rešitve, ki so po njihovi presoji boljše za zavezance in delovanje sistema.
Davčno okolje vse bolj zapleteno tudi za kmete
Dnevi davčnih svetovalcev, ki so se začeli dopoldne z okroglo mizo o davčnih blagajnah, so se popoldne nadaljevali s predavanjem davčne svetovalke Suzane Tokić o najpogostejših napakah pri obračunu davka na dodano vrednost na področju gradbeništva.
V zbornici so se letos odločili, da bodo na svoje srečanje uvrstili tudi davčne obveznosti za zavezance iz kmetijske dejavnosti, vinogradništva in sadjarstva. »Čeprav so za kmete davki najbolj nepriljubljena nadloga, žal obdavčitev vse bolj vpliva na gospodarjenje kmetij. Tako postaja tudi za kmeta vse bolj pomembno poznavanje področja davščin, še posebej, katerega izmed načinov obdavčitve izbrati, da bodo dajatve za kmečko gospodinjstvo optimalne in vzdržne,« ugotavlja davčna svetovalka Majda Lukner.
