Povprečnega Grka žal čaka do 15 let bolečega prilagajanja

Ljubljana – Povprečen Grk ne more pričakovati, da bo boleče prilagajanje trajalo kaj manj kot 15 let, ob branju tujih medijev in socialnih omrežij pa se mi je zdelo, da bankrota ne bo in da bo sklenjen dogovor, nam je povedal ekonomist Igor Masten, ki je izrazil osebna stališča, in ne stališča institucij, s katerimi sodeluje.

Grška centralna banka je domače politike pozvala, naj podpišejo dogovor z upniki, sicer da bo država zašla v neobvladljivo krizo, ki bi jo lahko potisnila celo iz EU. Je to svarilo pretirano?

Ne, v njem so gotovo elementi dobronamernosti. ECB je Grčiji povečala in podaljšala veljavnost likvidnostne pomoči ELA, in če je dobra volja na eni strani, je smiselno, da se najde dobra volja tudi na drugi. Če so opozorili, kaj se lahko zgodi, ni nič narobe, je zgolj poziv k odgovornosti.

Če bi Grki res zapustili evro, imajo na mizi več možnosti, ponovno uvedbo drahme, omenja se vzporedna valuta v obliki zadolžnic.

Da, tehnično je to mogoče. A realno je pričakovati, da bi bil to zgolj vmesni korak do uvedbe svoje valute, naj bo to nova drahma ali ne. Zadolžnice je zelo preprosto izdati in jih spraviti v obtok, težje pa je predvideti situacijo, kako se bodo z njega umikale. Postavilo bi se tudi vprašanje njihovega vrednotenja.

Kako hude bi bile posledice morebitnega bankrota za prebivalce Grčije?

V bistvu bi bila s tem prilagoditev, ki jo tako ali tako morajo narediti, hitrejša. Grčija ima previsoke cene, ker ima previsoke plače in pokojnine ter vse druge stroškovne elemente gospodarstva, ki je monokulturno. Če bo dosežen dogovor in bodo Grčiji podaljšali pomoč – ta je zdaj zelo cenovno ugodna, ker za svoj dolg v višini več kot 180 odstotkov BDP plačujejo le nekoliko višji strošek v BDP kot ga plačuje Slovenija za dolg v višini slabih 80 odstotkov BDP –, bi jim to omogočilo, da bi s pametno politiko strukturnih reform dosegli preobrazbo države kot celote v prihodnjih 15 letih. Povprečen Grk si zdaj ne more obetati, da bo precej boleč proces prilagajanja trajal kaj manj kot 15 let. Tako globoko so zabredli. »Grexit«, izstop iz evra, bi jih prisilil, da bi to naredili še hitreje, v največ petih letih.

Se bodo grške plače, pokojnine, standard v vsakem primeru še naprej niževali, recimo za 20 ali več odstotkov?

Na žalost je tako. Sleherna cena v Grčiji je previsoka. Ekonomija tega ne vzdrži. Na koncu je treba stvari prodati, domačim in tujim kupcem. Dokler se cene ne bodo postavile v realnejše okvire, je v vmesnem obdobju zgolj zadolževanje tisto, ki ohranja zadeve pokonci. Bankrot pomeni, da je zadolževanja v trenutku konec, proces prilagajanja se začne takoj. Če pa bi Grčija dosegla dogovor o podaljšanju pomoči in izvajala ustrezne ukrepe, bi bil ta proces prilagajanja precej manj hud. To je zdaj celotna poanta.

Zaskrbljeni Grki množično dvigajo svoje prihranke. Je naval na grške banke še mogoče ustaviti?

Naval na banke se bo ustavil v trenutku, ko bo podpisan dogovor z upniki. Ustavilo ga bo le to. Ta čas je nujna likvidnostna pomoč utemeljena, Grčija ima dostop do nje in ob dogovoru z upniki se to lahko takoj ustavi.

Kakšen izhod iz grške drame se vam zdi zdaj najverjetnejši?

Svojega mnenja ne bi podal, ob branju tujega poslovnega tiska in socialnih omrežij pa se mi je zdelo, da je bolj verjetno, da bo dogovor vendarle sklenjen. Ključno vprašanje ni toliko ekonomske ali finančne narave – tu je bolj ali manj jasno, da je bolje, če se sklene dogovor –, bolj gre za iskanje političnega konsenza. Tako da bi iz tega procesa vsi, na evropski in grški strani, izšli kot zmagovalci. V matematiki to ni mogoče, v politiki pa menda je. Zato je verjetnost dogovora po oceni tiska še vedno več kot 50-odstotna. A tudi če bo dogovor dosežen in sprejet, so ekonomski in finančni parametri taki, da ni mogoče izključiti, da se bodo v Grčiji podobne zgodbe ponavljale čez dve ali tri leta.

Ima Evropa pripravljen načrt za dan D, recimo za 30. junij?

Po tem načrtu se lahko uporabljajo inštrumenti in institucije, ki omogočajo, da bi morebitni »grexit« povzročil veliko manj negativnih posledic, kot bi jih lahko še leta 2012, ko je šla Grčija skozi pogajanja za drugi paket finančne pomoči. Govorimo o instrumentih ECB in njeni volji, da likvidnostno pomaga solventnim subjektom v evroobmočju. Bančni sistem v evroobmočju in tudi v Sloveniji se je okrepil. Okrepile so se tudi institucije, dobili smo evropski mehanizem stabilnosti. Leta 2012 je bila Evropa sredi dvojnega dna, danes so gospodarske razmere boljše, čeprav niso rožnate. Ta trenutek nihče ne more zagotoviti, da je kakršenkoli načrt tak, da nas bo obvaroval pred vsako finančno motnjo, da bi se zgodil grexit, pa bi šli lahko mirno spat. A robustnost je večja kot kdajkoli prej.

V tujih medijih lahko zasledimo, da minister za finance Dušan Mramor poziva Grke k sklenitvi dogovora. Kakšne posledice bi imel morebitni grški bankrot za Slovenijo?

Prav je, da minister to poudarja. Njegova stališča do tega močno podpiram. Negativne posledice bi lahko bile večinoma povezane z morebitno okužbo in finančnimi pretresi v okolici. Še smo v skupini držav, ki bi se jih pri letu kapitala v varne obveznice velikih držav lahko izogibali in lahko ne bi več uživali ugodne pozicije na trgih kot zdaj. Naša neposredna izpostavljenost do Grčije pa pomeni, da bomo udeleženi v pogajanjih o odpisu dolgov v višini približno 260 milijonov evrov, če sem pravilno obveščen. Drugo pa so poroštva, ki bodo predmet pogajanj, kako se bodo sproščala. Če pa se bo bankrot zgodil in bo Grčija izstopila, se bodo takoj začela pogajanja o odpisu dolgov. Pri tem bi bili udeleženi z 1,4 milijarde evrov potencialne izpostavljenosti. V istem loncu bomo z vsemi drugimi – ker smo pač v njem, in ne zato, ker bi bila naša pozicija kakorkoli posebna.