Tiskane izdaje
Ljubljana - Evropska komisija objavila poročilo, v katerem med drugim ugotavlja, da so se zahteve po izpolnjenih predhodnih pogojenostih, (ki so jih morale države izpolniti še pred začetkom izvajanja tekoče kohezijske politike) dobro izkazale, "saj predpogoji močno spodbujajo države članice in regije k izvajanju reform, ki bi bile drugače odložene ali se morda ne bi izvedle. Posledično vplivajo na izboljšanje naložbenega okolja v Evropi. Predpogoji za uspešne naložbe (oziroma predhodne pogojenosti) zajemajo najrazličnejše sektorje, med drugim skladnost z zahtevami energetske učinkovitosti, inovacije, digitalno načrtovanje in reforme izobraževanja. Pripomogli so k okrepitvi institucionalne ureditve, uvedbi preglednih postopkov na področju javnih naročil ali od držav članic zahtevali izboljšanje in poenostavitev regulativnega in političnega okolja za mala podjetja," so sporočili iz EK.
Predhodne pogojenosti - kot domače naloge
Naj ob tem spomnimo, kako so še lani novembra so lani novembra za Delo pojasnili pomen predhodnih pogojenosti pri črpanju evropskih sredstev na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK): "Pri predhodnih pogojenostih gre za t. i. domače naloge po različnih področjih operativnega programa 2014-2020 (večinoma pripravo in sprejem potrebnih resolucij, strategij, programskih področnih dokumentov, načrtov, analiz, aplikacij in podobno, kot podlago za nadaljnje izvajanje), ki jih je treba izpolniti še pred izvedbo povračil EU sredstev iz bruseljske blagajne." Za tiste predhodne pogojenosti, ki do oddaje operativnega programa niso bile izpolnjene ali so bile delno izpolnjene, je morala Slovenija pripraviti akcijske načrte, skrajni rok za njihovo izpolnitev pa je 31. december 2016, so razlagali. Veljalo je, če katera od pomembnih predhodnih pogojenosti in strategij ne bo prirpavljena, tudi črpanja za tisto "prednostno os" takorkeoč ne bo. Za Slovenijo je sicer bilo relevantnih 7 splošnih in 21 tematskih predhodnih pogojenosti (skupaj 28).
Predpogoji omogočili tudi poglobitev enotnega trga
Kakor ugotavljajo na EK, so številni predpogoji omogočili poglobitev enotnega trga in tudi izvajanje naložbenega načrta prek tretjega stebra (naložbeni Junckerjev načrt EFSI). Uvedba prepogojev je okrepila institucionalne ureditve, pripomogla k uvedbi preglednih postopkov na področju javnih naročil ali od držav članic zahtevala izboljšanje in poenostavitev regulativnega in političnega okolja za mala podjetja, sprejeti so bili med drugim ukrepi za zmanjšanje časa, ki je potreben za ustanovitev podjetja in s tem povezanih stroškov. V okviru tega se izpostavlja tudi Slovenijo, poleg Malte in Portugalske, kjer je "bilo uvedeno testiranje MSP, s katerim se spremlja učinek nacionalne zakonodaje na MSP."
Predpogoj tudi v zvezi z zdravstvenim sektorjem
V digitalnem sektorju so morale države članice zaradi predpogojev določiti seznam prednostnih projektov, skladnih s cilji enotnega trga digitalnih vsebin za širokopasovni internet. Te predhodne pogojenosti so se dotaknile tudi sprememb zakonodaje na mnogih področjih, v povzetku poročila je na primer navedeno izobraževanje, trg dela, zdravstvo in socialna vključenost. Izpostavljena je na primer Hrvaška, Bolgarija in Romunija, kjer "so bila v popisih infrastrukture v zdravstvu, s katerimi je bil izpolnjen predpogoj v zvezi z zdravstvenim sektorjem, obravnavana različna priporočila za posamezne države glede stroškovne učinkovitosti porabe ter dostopnosti in splošne učinkovitosti zdravstvenega sektorja." Mimogrede: Glede na stanje v slovenskem zdravstvu si predstavljamo, da je bilo tudi za našo državo pripravljen ustrezen popis...
Predpogoji za energetsko učinkovitost
Slovenijo se poleg Češke, Poljske, Portugalske in Španije omenja tudi glede izpolnjevanja predpogoja, povezanega z energetsko učinkovitostjo. Izpolnjevanje tega predpogoja je očitno pripomoglo k pospešenemu prenosu direktive o energetski učinkovitosti in direktive o energetski učinkovitosti stavb. Spet drugod, na primer na Madžarskem so prek teh predpogojenosti aktivirali politiko določanja cen vode v kmetijstvu, ki naj bi kmete spodbujala k učinkvitejši rabi vode. Seveda te predhodne pogojenosti tudi zahtevajo, da so podopore iz evropskih skladov del strateških naložbenih okvirov. Zahtevana strategija pametne specializacije omogoča, da se javna sredstva za raziskave in invoacije lahko usmerijo na ključna konkurenčna podorčja, da zaživijo partnerstva med raziskovlanimi institucijami, akademskim področjem in podjetji.
Do poletja poročilo o manjkajočih predpogojih
Zdaj je, ugotavlja poročilo, 86 odstotkov vseh teh predpogojev izpolnjenih v vseh državah članicah. Te morajo do letošnjega poletja poročati, kako so uresničile preostale manjkajoče predpogoje.
