Tiskane izdaje
Ljubljana – Devet poslancev državnega zbora je na predlog Združenja Frank včeraj v parlamentarno proceduro vložilo predlog zakona o reševanju problematike posojil v švicarskih frankih s konverzijo v evre.
Poleg prvopodpisanega nepovezanega poslanca Janka Vebra so predlog podprli vsi poslanci Levice, tudi Franc Trček, ki je pred dvema mesecema za Delo povedal, da ima takšno posojilo tudi sam, poslanca Nove Slovenije Zvonko Lah in Iva Dimic (ki menda nista zadolžena v frankih) ter nepovezani poslanec Andrej Čuš, ki je za Delo povedal, da sam takega posojila nima, dopušča pa možnost, da ga ima kdo od družinskih članov. Med podpisanimi ni poslancev SD in Desusa, ki so septembra že izrazili podporo zakonu. Veber je dejal, da so ga bili pripravljeni podpisati še nekateri poslanci, vendar v času parlamentarnih počitnic niso bili dosegljivi.
»Ne vidim razlogov, da zakon ne bi dobil široke podpore v državnem zboru. Še posebej, ker omogoča, da banke, ki imajo pisne dokaze, da so kreditojemalca korektno obvestili o vseh pogojih, po katerih je sklenil kreditno pogodbo, to lahko uveljavijo,« je dejal Veber.
Kaj predvideva predlog?
S to spremembo predloga v primerjavi s septembrsko različico izvzemajo tiste kreditojemalce, ki so se kljub predstavitvi vseh tveganj odločili za špekuliranje. Kar je bil jeseni tudi najpogostejši zadržek poslancev, je povedala Alja Pestar, predsednica Združenja Frank, tudi sama imetnica kredita v frankih.
Predlagani zakon se nanaša na posojila, ki so jih v tej valuti najeli potrošniki v obdobju med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010. Kreditodajalcem nalaga, da preračunajo vrednost posameznega odobrenega posojila iz švicarskih frankov v evre po tečaju, ki je veljal na dan črpanja posojila. Spremeniti morajo tudi obrestno mero: namesto liborja se uporabi višino euriborja, ki je veljala na dan črpanja denarja, k temu se prišteje ob sklenitvi pogodbe dogovorjeni obrestni pribitek, vsota tega pa predstavlja obrestno mero, ki mora do poplačila posojila ostati nespremenjena. Enaka pravila veljajo tudi za posojila, ki so jih potrošniki že odplačali, če so jih konvertirali v evre pred uveljavitvijo zakona, če je banka odstopila od pogodbe ... Na grafu, ki prikazuje razmerje med frankom in evrom, smo označili obdobje, na katero se nanaša zakon. Iz njega pa je razvidno, da je vrednost franka večino časa padala, obrestna mera euribor se je znižala z 2,15 odstotka na 1,26 odstotka za šestmesečni euribor. V skladu s temi pravili bodo morale banke v 15 dneh od uveljavitve zakona pripraviti nove amortizacijske načrte ter za vrednost preplačil znižati glavnico oziroma znesek preplačanega kredita v 30 dneh vrniti potrošniku.
Predlagatelji poudarjajo nepravično porazdeljenost tveganja poslov med bankami in kreditojemalci, kar potrjujejo tudi sodišča v Sloveniji in v EU. Dodajajo, da zakon ne bo imel finančnih posledic za proračun, posamezno banko bo v povprečju stal 3,5 milijona evrov na leto. Na drugi strani pa se bodo rešile stiske mnogih, ki ne morejo več odplačevati dolga. Analiza skoraj tisoč kreditov v švicarskih frankih (šest odstotkov vseh odobrenih v Sloveniji) je pokazala, da je bila povprečna vrednost sklenjenega kreditnega posla 150.300 frankov z 21-letno odplačilno dobo.
