Tiskane izdaje
Ljubljana – Parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v slovenskih bankah bo danes obravnavala osnutek končnega poročila. V njem bo predstavila primere slabe bančne prakse. To ugotavljajo tudi policisti in tožilci, a zaradi obilice kazenskih ovadb je pravnomočnih sodb malo.
Predsednik komisije Anže Logar pred zaključno obravnavo osnutka končnega poročila, ki ga bo na izredni seji predvidoma obravnaval tudi državni zbor, o njem ni hotel govoriti. Konec lanskega leta je v intervjuju za Delo dejal, da bodo v poročilu zbrane ugotovitve iz dosedanjih dveh vmesnih poročil: »Tam bodo navedeni tudi konkretni primeri slabe bančne prakse. Prikazan bo sistem odločanja v bankah, ki je bil pretirano meritoren in večkrat podrejen zasebnim interesom. NLB in NKBM sta še posebno izstopali po zelo slabi praksi.«
Preiskovalna komisija se je najprej osredotočila na dogajanja v likvidiranih Factor banki in Probanki, ki sta ustvarili manjši del bančne luknje. V teh je ugotovila slabe bančne prakse, saj so banke poslovale s pomanjkljivim sistemom notranjega nadzora, ob nastopu krize pa niso pravočasno pristopile k upravljanju slabih terjatev. Za slabe bančne prakse je delno odgovoren tudi regulator Banka Slovenije, so ugotovili v vmesnem poročilu.
Nato so začeli preiskavo vzrokov za bančno luknjo v največjih bankah NLB, NKBM in Abanki. Komisija je zasegla tudi dokumentacijo, ki je sprožila afero Irangate. Ugotovili so, da je neznani Iranec Iraj Farrokhzadeh prek NLB prenakazal milijardo evrov na Britanske Deviške otoke in to tudi v času, ko je bila iranska banka, prek katere je posloval pod omejevalnimi ukrepi sveta EU. To kaže na sum pranja denarja, a je vodstvo NLB pri tem poslovnem sodelovanju vztrajalo kljub opozorilom bančnih uslužbencev in tujih bank.
»Laganje in udobna nevednost«
Pred komisijo so pričali nekdanji in sedanji bančniki, politiki, predstavniki Banke Slovenije in kreditojemalci. »Lagalo jih je kar nekaj. Veliko jih je bilo tudi v udobnem stanju nevednosti,« je dejal Logar in napovedal, da bodo z zaključnim poročilom zaradi krivega pričanja vložili še nekatere druge kazenske ovadbe.
O imenih ni govoril, omenil je le nekdanjo predsednico uprave Probanke Romano Pajenk. »Gospa Pajenk se je delala zelo nevedno glede poslov svojega brata; uspelo pa nam je dokazati vsaj do utemeljenega suma, da je pri tem zavajala javnost in da je krivo pričala,« je lani novembra komentiral Logar. Zaradi suma krivega pričanja je policija na tožilstvo podala kazensko ovadbo.
Državni zbor je ob vmesnem poročilu o Factor banki in Probanki podprl tudi predlog komisije o ustanovitvi specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete. A tega sodišča danes ni. »Državni zbor je že večkrat na načelni ravni podprl učinkovitejši boj proti najzahtevnejšim oblikam gospodarskega, torej tudi bančnega kriminala, pogosto pa se je zataknilo pri uzakonitvi potrebnih rešitev, na podlagi katerih bi lahko ustanovili specializirano sodišče,« so pojasnili na ministrstvu za pravosodje.
Padla novela
Malo obsodb
Kljub številnim ovadbam ob preiskavam petmilijardne bančne luknje, je le malo postopkov proti bančnikom že dočakalo sodni epilog: do zdaj o bili pravnomočno obsojeni le trije bančniki, eden pa nepravnomočno (glej spodaj). V obeh primerih gre za razmeroma majhne vsote.
Policija je od začetka leta 2013 preiskala 236 sumov kaznivih dejanj in na pristojna tožilstva vložila 110 kazenskih ovadb za 142 kaznivih dejanj, s katerimi naj bi storilci naredili za 472 milijonov evrov škode. V 94 primerih ni ugotovila znakov kaznivega ravnanja.
Na specializiranem državnem tožilstvu pojasnjujejo, da trenutno obravnavajo okoli 80 primerov bančnega kriminala. Pri tem je v postopku preiskave 23 zadev zoper 97 obdolženih fizičnih in pravnih oseb, od tega 71 iz bančnega sektorja. Očitana skupna škoda teh dejanj znaša 232 milijonov evrov, kar je slaba dvajsetina bančne luknje. V osmih primerih je sklep o preiskavi že postal pravnomočen.
Obtožnica je bila vložena v 12 zadevah zoper 45 oseb, od tega 24 iz bančnega sektorja. Ocenjena premoženjska korist je 99 milijonov evrov. Obdolženim se največkrat očita zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
Bančniki v sodnih mlinih
Edini obtoženi bančnik v primeru NLB je Dušan Šuštar, nekdanji šef gorenjske podružnice, in sicer za štiri leta zaradi zlorabe položaja, ker da je vodstvo banke zavajal glede posojil družbama Make up Workshop in Elektrotehna Elaz v vrednosti 5,5 milijona evrov. Sodba še ni pravnomočna.
Najrazvpitejši je primer NLB o dodelitvi ugodnega posojila nekdanji vodji kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja Simoni Dimic, ki še ni končan. Tožilstvo predsedniku uprave Drašku Veselinoviču in članoma Mateju Naratu in Miranu Vičiču očita zlorabo položaja. Ljubljansko okrožno sodišče je marca uvedlo ponovno preiskavo proti nekdanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju in drugim vodilnim v tej banki, med katerimi so tudi Narat, Andrej Hazabent, Borut Stanič in Tomaž Jezerc zaradi odobritve spornega šestmilijonskega posojila propadli družbi Hipol iz Vojvodine. Preiskava je v delu, ki se nanaša na ponarejanje ali uničenje poslovnih listin pravnomočna, pri zlorabi položaja še ne. Tožilstvo sicer zahteva tudi preiskavo zoper vodilne v NLB v času uprave Marjana Kramarja, zaradi dodelitve okoli 30 milijonov evrov posojil zadolženim družbam Zdenka Pavčka Viator & Vektor, Petin in Vektor.
Na sodišču se še ni začela nobena kazenska zadeva glede domnevno spornih poslov mariborske banke. V fazi preiskave so štiri zadeve proti enajstim (nekdanjim) bančnikom ali članom nadzornega sveta, pri čemer skupna škoda znaša 26,5 milijona evrov. V eni zadevi glede poslov na Hrvaškem je bila vložena obtožnica, v tej ugotovljena škoda znaša slabih 26 milijonov evrov.
Banka ni bila uspešna v civilnih tožbah zoper nekdanje bančnike. Višje sodišče je ugotovilo, da nekdanja predsednik in članica uprave Matjaž Kovačič in Manja Skernišak nista kršila zakonodaje ali internih bančnih pravil pri kreditiranju petih družb, in sicer Pom Investa, Celjske borzne hiše, Centra Naložb, Gradisa Celje in Stavbarja gradnje.
Banka ju je tožila za 23,1 milijona evrov, sodba pa je pravnomočna. Banka prav tako ni bila uspešna pri tožbi nekdanjih zaposlenih v NKBM, ki so sodelovali pri kreditiranju teh družb.
Tudi zadeva banke Hypo Alpe-Adria, ki je veljala za vzor, kako hitro opraviti z bančnim kriminalom, po več letih še ni končana. Sojenje se je marca letos zaradi procesne napake začelo znova, čeprav je bilo vmes v dveh letih opravljenih že več kot 60 narokov. Tožilstvo nekdanja predsednika uprave banke Hypo Antona Romiha in Božidarja Špana, nekdanjega generalnega direktorja Hypo Leasinga Andreja Potočnika in nekdanjega direktorja Hypo Alpe-Adria Consultance Andreja Oblaka preganja zaradi nepremičninskih poslov, s katerimi naj bi banko oškodovali za 22 milijonov evrov. V sporne posle naj bi bil vpleten tudi Vegrad, njegova nekdanja direktorica Hilda Tovšak pa je na začetku sojenja krivdo že priznala.
Nekdanja vodilna v Factor banki
Boris Pesjak in Dušan Valenčič sta bila pravnomočno obsojena zaradi zlorabe položaja in oškodovanja banke. Sodišče jima je prisodilo leto in tri mesece zapora ter denarno kazen za Pesjaka. Sodba se nanaša na odobritev posojila Dejanu Lukiću za poplačilo dolga do banke ter na spremembo zavarovanja tega kredita v Lukićevo korist. Na sodišču ne razkrivajo, ali so odobrili njunima predlogoma za alternativno prestajanje kazni.
V primeru kreditiranja Factor Leasinga pa je nekdanja vodja sektorja poslovanja v Factor banki Mojca Lampret Kričej priznala krivdo za zlorabo položaja. Izrečena ji je bila pogojna obsodba tri leta zapora s preizkusno dobo petih let ter denarna kazen. Krivde niso priznali Boris Pesjak, Ciril Dragonja, Boris Milevoj in Boris Miklavčič.
Nekdanji predsednica in članica uprave Probanke Romana Pajenk in Milana Lah se na sodišču zagovarjata zaradi suma goljufije pri dokapitalizaciji Probanke in izdaji podrejenih obveznic. Banka je dajala kredite strankam, s katerimi so ti dokapitalizirali banko, nekatera podjetja pa je prepričala o nakupu obveznic z obljubo, da bo te od njih banka odkupila.
Poleg kazenskih potekajo tudi odškodninski postopki proti nekdanjemu vodstvu Probanke. DUTB, naslednica Probanke, je do zdaj od šestih odškodninskih tožb na prvi stopnji izgubila dve. Drugostopenjsko sodišče tako obravnava pritožbi v dober milijon evrov vrednem zahtevku zaradi posojila družbi Medaljon ter v okoli 200.000 evrov visokem zahtevku v zvezi s kreditiranjem Zlate monete. Spet se je začelo tudi sojenje nekdanjemu vodji mariborske enote Probanke Borutu Bizjaku, saj so višji sodniki presodili, da na prvostopenjskem sojenju ni bilo z gotovostjo dokazano, da je bančnik storil goljufijo.
