Prek davčnih blagajn že skoraj 900 milijonov računov

»Podatke za tretje poročilo o učinkih davčnih blagajn v obdobju od januarja do septembra še zbiramo,« nam odgovarja Stojan Glavač iz generalnega finančnega urada. Za zdaj so na voljo polletni podatki, po katerih učinki davčnih blagajn v šestih mesecih znašajo 37,6 milijona evrov. »Tudi črnoglede bojazni nekaterih, da bodo zavezanci zaradi davčnih blagajn zapirali svoje dejavnosti, se niso uresničile. Še več, po podatkih učinkov davčnih blagajn iz letošnjega polletja kažejo, da se je na račun davčnih blagajn, poleg višjega prometa in vplačil DDV, povečalo tudi število prijav fizičnih oseb v sistem socialnega zavarovanje. To nas še posebej veseli. Prepričan sem, da se bo ta trend nadaljeval,« pravi namestnik generalne direktorice Peter Grum.

Ko merijo učinke tega orodja proti sivi ekonomij, torej upoštevajo neto vplačila davka na dodano vrednost (DDV), rast prijav v zavarovanje za socialno varnost, akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve in obsega prijavljenega prometa, ki izhaja iz dobav blaga in storitev. V letu 2017 namerava vlada z davki zbrati 7,374 milijarde evrov, od tega 3,464 milijarde evrov prek DDV. To je največji proračunski vir, iz katerega prihodnje leto načrtuje 154,4 milijona evrov ali 4,7 odstotka več kot letos.

V finančni upravi zadovoljni

Davčne blagajne so obvezne od 2. januarja letos, od 1. do 31. decembra lani pa je sistem potrjevanja računov pri finančni upravi deloval poskusno, tako da so se uporabniki lahko navadili nanj, skrbniki sistema pa opazovali, ali se pojavljajo napake. Prek informacijskega sistema so račune dolžni potrjevati izdajatelji, ki v plačilo sprejemajo gotovino, to pa je zakon o potrjevanju računov določil tako, da zanjo ne štejejo le bankovci in kovanci, ampak tudi plastični denar in čeki. »Sistem davčnih blagajn že ves čas deluje odlično in brez težav. Davčno je potrjeno že skoraj 900 milijonov računov, kar pomeni, da dnevno potrdimo okoli 3 milijone računov. Informacije iz terenskih nadzorov kažejo, da so zavezanci zelo dobro sprejeli davčne blagajne in da so od začetka leta do danes te že praktično postale rutina pri poslovanju zavezancev,« zagotavlja Peter Grum.

V sistem za potrjevanje računov se je doslej vključilo 52.061 izdajateljev računov (glej poudarke): informacijski sitem za davčno potrjevanje lahko začnejo uporabljati, potem ko pridobijo brezplačno digitalno potrdilo in ga namestijo na svoje računalnike, pri čemer je mogočih več pristopov. V finančni upravi predvidevajo, da bo število uporabnikov davčnih blagajn še naraščalo. Okoli 17.900 zavezancev uporablja miniblagajne, brezplačni program za vnos računov v informacijski sistem za potrjevanje, ki je dosegljiv na spletni strani finančne uprave. Tako so od začetka leta potrdili skoraj 2,529 milijona računov računov, ki so jih kupcem  izdali na papirju iz vezane knjige računov. Po veljavnem zakonu bo papirne račune mogoče uporabljati do konca prihodnjega leta.

Izkušnje zavezanca: novi le stroški 

V sekciji malih trgovcev pri Podjetniško-trgovski zbornici, ki deluje znotraj GZS, so pred uvedbo davčnih blagajn opozarjali, da bo oprema zanje zavezancem povzročila precej več kot 300 evrov stroškov, kot so ocenili na ministrstvu za finance, kar je posebej obremenilo najmanjše med njimi. Predsednik sekcije  Jože Vencelj je kot lastnik specializirane zasebne trgovine za elektro materiale  Ist d.o.o iz Trebnjega tudi sam zavezanec za davčno blagajno. Lani decembra se je vključil v poskusno delovanje sistema, tako da se je doslej že nabralo precej izkušenj, a brez večjih težav in presenečenj. Da, kmalu bo minilo leto, pravi sogovornik: »Mislim pa, da se z njimi ni dosti spremenilo, le stroške so povzročile, tako, kot smo pričakovali. Mi, ki smo organizirani kot d.o.o., imamo v trgovini materialno knjigovodstvo, tako kot smo ga imeli pred blagajnami. Saj izdelkov ne moreš prodajati brez davka, ker imaš vhodne in izhodne podatke. Dejansko se pri družbah z omejeno odgovornostjo ni spremenilo nič. Morda je drugače pri s.p., posebej pri uslužnostnih storitvah še danes marsikje ne izdajajo računov. To je najbolj razširjeno povsod tam, kjer ni tako imenovanega materialnega poslovanja.«

Prepričan je, da davčne blagajne tudi proračunu niso prinesle toliko, kot so v vladi od njih pričakovali: »Govorijo o tem, da so davčni prilivi večji, toda upoštevati moramo tudi, da se je v Sloveniji le pojavila neka gospodarska rast, podjetja imajo več prometa, potrošnja je večja, to pa za državo pomeni tudi več DDV.« Zato letošnjega leta ni mogoče preprosto primerjati s preteklimi, meni trgovec z dolgoletnimi izkušnjami, ki se vedno opira na lastne praktične izkušnje: »Tudi v naši firmi imamo okoli 15-odstotno rast, zato plačamo tudi več davka, ampak ne zaradi davčnih blagajn, tudi brez njih bi bilo tako.«

Inšpektorji o značilnih napakah

V finančni upravi sproti dopolnjujejo seznam najpogostejših napak, ki jih inšpektorji odkrivajo na terenu pri uporabnikih elektronskih naprav za izdajanje računov. Te morajo biti 24 ur na dan vse dni v tednu povezane z informacijskim sistemom finančne uprave, zakon in pravilnik pa posebej urejata primere, ko povezave ne delujejo ali je naprava okvarjena. »Še vedno najdemo zavezance, ki niso vključeni v sistem davčnih blagajn, čeprav bi morali biti. Naletimo tudi na primere, ko zavezanci v sistem za potrjevanje ne pošiljajo oznak oseb, blagajnikov, ki izdajajo račune, ali pa pošiljajo napačne podatke. Nekateri zavezanci prek elektronske naprav kupcem izdajajo davčno nepotrjene račune. Strankam začasno izdajajo kopije računov brez ustreznih oznak, značilnih za sistem davčnih blagajn,« naštevajo nadzorniki o obiskih po trgovinah in lokalih. Zakon določa, da se morajo številčne oznake na računih nadaljevati v neprekinjeni vrsti, a najdejo tudi vrzeli med računi, manjkajoče številke: »Takšne napake  naši uslužbenci naknadno preverijo na terenu v sklopu nadzora blagajniškega poslovanja in nadzora potrjevanja računov za davčne namene. Manjkajo tudi podatki o poslovnih prostorih, na drugi strani zaradi nepravilnega delovanja programov ali neupoštevanja navodil o delovanju programa zavezanci večkrat sporočijo identične podatkov o lokalih.«

V finančni upravi do 31. decembra sprejemajo račune, na papirju ali v elektronski obliki, za zadnji krog igre Vklopi razum, zahtevaj račun, po katerem bodo nagrajence izžrebali januarja. Za četrti krog žrebanja je bilo doslej prek mobilnih telefonov in spleta oblikovanih 95.000 paketov z 10 računi različnih izdajateljev. Po pošti so prejeli še 12.000 ovojnic z 10 računi. Skupaj torej 107.000 paketov, poročajo o velikem odzivu potrošnikov: »Z njihovim odzivom smo zelo zadovoljni. Od 2. januarja do danes so tako preverili 19 milijonov računov.«