Tiskane izdaje
Ljubljana – Pri cenah nepremičnin je pričakovati velik pritisk na zniževanje cen, k čemur bodo botrovale prodaje slabe terjatve bank, zavarovanih z nepremičninami, je na okrogli mizi v okviru letošnjega Slovenskega nepremičninskega razvojnega foruma napovedal Matjaž Filipič, partner podjetja KF Finance.
Naključje ali ne pa je, da je včeraj Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) najavila, da bo s 1. oktobrom uradno začela s prodajo prvih 97 stanovanj v naselju Nokturno na Markovcu nad Koprom. Zato je bilo razumljivo, da se Janez Škrubej, prvi mož DUTB ni mogel izogniti vprašanjem v zvezi s tem. Kot je dejal, bo prodajna cena stanovanj znana z dnem začetka prodaje, oblikovane pa bodo na osnovi tržnih razmer in primerljive s cenami podobnih stanovanj v regiji.
Slovenija je za tujce nepremičninsko zanimiva, a je do investitorjev potreben drugačen pristop, ker je konkurenca okrog nas kar velika. Kot je poudaril Filipič, pa so tuji investitorji zainteresirani predvsem za trgovske centre, hotele in premium lokacije, ki jim bodo nudile šest do osemodstotni donos na njihovo investicijo.
Da je v Sloveniji relativno malo produktov, ki so kot naložba zanimivi za tujce, je spomnil tudi direktor Fundamenta Mitja Križaj. Naložbene produkte je po njegovem preprosto treba oblikovati. To so lahko trgovski centri, pisarniški objekti, kot je denimo kristalna palača v ljubljanskem BTC, ki pa ni naprodaj. Če bi bila, bi jo hitro in dobro prodali, je prepričan Križaj.
V Sloveniji je težava, da ni kapitala, ki bi zagnal nove naložbe, ki bi iz nepremičnin, ki so na trgu nedokončane in iz zemljišč naredil naložbeni produkt.
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
Velik nepremičninski portfelj ima tudi DUTB, ki ima 280 nepremičnin, od tega se Celovški dvori, denimo, štejejo kot ena nepremičnina. Kar se tiče tujih inverstitorjev pa da »iščejo nepremičnine z denarnim tokom, mi pa imamo malo ali nič poslovnih nepremičnin, v naših rokah pristane kar ni bilo možno unovčiti v stečajnem postopku, to so običajno problematične nepremičnine, struktura našega portfelja so več ali manj zemljišča, ki se jih trudimo usposobiti pravno formalno, da bodo prodajljiva«.
Priznal je, da je Slovenija geostrateško zanimiva za investitorje, da pa so druge ovire, ki delajo druge države konkurenčnejše in bolj zanimive.
Po izkušnjah agencije Spirit investitorji iščejo predvsem velika območja, v velikosti 20, 30 in več hektarov. Vstopiti želijo tudi v urejena lastniška razmerja. Poglavje zase je prodaja industrijskih kompleksov, kjer, kot je dejal Škrubej, tuji investitorji pričakujejo, da jih bodo lahko poceni kupili, po možnosti za en evro, kar pa ni mogoče, saj morajo prodati po ekonomski ceni, sicer bi šlo za nedovoljeno denarno pomoč investitorju. Priznal je, da so zaenkrat bolj uspešni pri prodaji lokalnim podjetnikom in lokalnim podjetjem. Večjo prodajo pa jim omogoča predvsem večji optimizem na trgu in gospodarska rast.
Poznavalci so se strinjali, da bodo slovenska zemljišča še nekaj časa »mrtva« in da bo prav njim cena v naslednjih letih najbolj padla. Predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI Jože Podgoršek pogreša vizijo za degradirana zemljišča, s katerimi bi po zgledu drugih držav lahko ustvarili izjemne zgodbe z visoko dodano vrednostjo.
