Preverite, kdo so največji prejemniki državnih pomoči

Seznam največjih prejemnikov državnih pomoči med letoma 2012 in 2014: na vrhu so banke, sledijo Slovenske železnice.

Objavljeno
16. december 2015 14.55
shutter/bankovci
Nejc Gole
Nejc Gole

Na vrhu lestvice prejemnikov državnih pomoči med letoma 2012 in 2014 je šest bank, ki so tako prejele največ davkoplačevalskega denarja

NLB je v treh letih za krpanje kapitalske luknje, ki je nastala zaradi nevrnjenih kreditov, prejela 1,9 milijarde evrov. To je več od letnih prilivov v državni proračun iz pobrane dohodnine in davka od dohodka pravnih oseb skupaj. Največji nebančni prejemnik državnih pomoči so Slovenske železnice – Potniški promet, te so v treh letih dobile 162 milijonov evrov nadomestila za prevoze potnikov v notranjem železniškem prometu. Največja prejemnika v kmetijstvu sta Zavod za gozdove, ki izvaja javno gozdarsko službo, s 57 milijoni evrov in Kmetijsko-gozdarska zbornica z 38 milijoni evrov.

Prejemnike državnih pomoči med letoma 2012 in 2014 razkriva šestnajsto letno poročilo o dodeljenih državnih pomočeh v Sloveniji. Lestvico največjih prejemnikov si lahko ogledate tudi TUKAJ.


Državna pomoč rešila Cimos

Cimos je dobil 35 milijonov evrov državne pomoči, s katero je koprski dobavitelj avtomobilske industrije preživel. Država je terjatve iz pomoči konvertirala v kapital ter tako skupaj z DUTB in NLB postala lastnica podjetja. Te zdaj prodajajo Cimos, ki naj bi novega lastnika dobil v prvem četrtletju prihodnje leto. Drugi največji prejemnik pomoči za reševanje in prestrukturiranje je Mariborska livarna Maribor (MLM), kjer je država prav tako skoraj v celoti konvertirala dobrih pet milijonov evrov poroštva v kapital. Tudi v MLM so poudarjali, da so z državno pomočjo laže zadihali. Pomoč za reševanje ali prestrukturiranje so dobili še Svea, ki je v stečaju, Iles, Polzela, Visteam, Košaki, Odeja, Agis zavore, Brest pohištvo in Agroruše.

Podpora za varstvo okolja energetskim družbam

Ob furnirnici Merkscha so največje prejemnice pomoči na področju varstva okolja energetske družbe, denimo Petrol energetika, Moja energetika, Panvita Ekoteh in Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, to pomoč so pridobile tudi številne solarne elektrarne. »Glavnino prejetega zneska pomoči so obratovalne podpore za naprave za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter različni drugi ukrepi učinkovite rabe energije, ki jih izvajamo na lastnih objektih ter objektih naših odjemalcev,« pravijo v Petrolu. Podpore omogočajo ekonomsko sprejemljivo obratovanje daljinskih sistemov preskrbe s toplotno energijo za ogrevanje mest in investiranje v učinkovito rabo energije, so dodali.

V Petrolu opozarjajo, da se pomoči dodeljujejo tudi napravam, ki povzročajo slabitev obratovanja sistemov preskrbe z daljinsko toploto in zemeljskim plinom, s tem pa zvišujejo stroške odjemalcem. »Opažamo tudi, da niso preverjeni vsi scenariji dodeljevanja pomoči starejšim napravam, ki so še vedno sposobne zagotavljati visoke izkoristke in potrebujejo podpore, ki so vezane le na pokrivanje razlike med nabavnimi stroški goriva ter prodajnimi cenami elektrike in toplote na trgu. S tem bi posledično vstop v podporno shemo omogočili več napravam, ob nižjem obsegu sredstev.«

Tudi Krka je med prejemnicami pomoči za varstvo okolja, pri tem pa je dobila tudi regionalne pomoči ter pomoč za raziskave, razvoj in inovacije, skupaj 5,4 milijona evrov. »Glavnino zneska predstavljajo prejeta evropska sredstva za tehnološko opremo za obrat za proizvodnjo trdnih oblik Notol,« pravijo v Krki. Del sredstev so namenili tudi za naložbo v kogeneracijo. »S temi projekti imamo dobre izkušnje in so delno pripomogli h konkurenčnosti podjetja,« dodajajo.

Razpisov za financiranje raziskav ni bilo

Med največjimi prejemniki pomoči za regionalni razvoj so sicer razvojni center za elektroindustrijo in elektroniko Nela s prejetimi 11 milijoni evrov, razvojni center Intech-les z osmimi milijoni evrov in Revoz s 7,9 milijona evrov. Pri raziskavah in razvoju pa so največ dobili ljubljanska univerza, in sicer 8,7 milijona evrov, Institut Jožef Stefan 7,3 milijona evrov in Gorenje dobrih pet milijonov evrov.

»Skupina Gorenje že več let zapored povečuje vlaganja v raziskave in razvoj novih izdelkov, saj le tako lahko zagotavlja svojo konkurenčnost na globalnem trgu. Večino sredstev zagotavljamo sami, delno pa tudi prek mednarodnih in državnih razpisov. Pri tem državno sofinanciranje določenih projektov pomeni manj kot desetino vseh sredstev, ki jih v Gorenju namenjamo za raziskave in razvoj,« pojasnjujejo v velenjskem proizvajalcu bele tehnike. Kljub temu so ta sredstva zanje zelo pomembna, saj jih namenjajo za bolj poglobljeno raziskovalno-razvojno delo ter pri projektih novih, energetsko učinkovitih in do uporabnika prijaznih izdelkov in tehnologij. O tem pravijo: »Velika težava je, da v Sloveniji v zadnjih dveh letih razpisov tako rekoč ni bilo. Prav tako skrb vzbujajoče je, da nenehno v zraku visijo celo olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, kar vsekakor ne pripomore k stabilnemu in spodbudnemu poslovnemu okolju.«

Nepogrešljive pomoči za invalidska podjetja

Za Gorenjevo invalidsko podjetje so državne pomoči pri zaposlovanju invalidov nepogrešljive. »Kot instrument, ki zagotavlja socialno vključenost ranljivih skupin, v katere sodijo invalidi, jih v Gorenju I. P. C porabimo skladno z zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Do 75 odstotkov pomoči je namenjene za izplačilo plač invalidov, preostali del pa za urejanje delovnih mest in delovnih razmer za delo invalidnih zaposlenih.« Poleg Gorenja I. P. C., ki je v zadnjih treh letih dobil 11,5 milijona evrov za zaposlovanje invalidov, so največji prejemniki pomoči za zaposlovanje še HTZ, invalidsko podjetje Premogovnika Velenje, ki je prejel 22,1 milijona evrov, ter Papir servis (7,5 milijona evrov) in Slovenske železnice-infrastruktura (5,3 milijona evrov).

A v Gorenju opažajo vse bolj nekonsistentno politiko države do vprašanja invalidskih podjetij: »Nenehne spremembe zakonodaje na tem področju imajo zelo negativen vpliv na stabilnost poslovnega okolja, v katerem poslujejo invalidska podjetja, ki so s svojo tradicijo in uveljavljenostjo v slovenskem prostoru ključna za zaposlovanje invalidov.«

Največji prejemniki za razvoj širokopasovnih povezav pa so družba Telekoma Slovenije za gradnjo in vzdrževanje omrežij GVO (14,8 milijona evrov), FMC (7,9 milijona evrov) in Iskra (4,5 milijona evrov), za odpravljanje naravnih nesreč so največ dobili HSE (dva milijona evrov) ter Dravske elektrarne in Thermana (po 1,4 milijona evrov). Največ denarja za financiranje tveganega kapitala je prejel Prvi sklad, in sicer štiri milijone evrov, za spodbujanje kulture pa zavod Vertigo 2,4 milijona evrov.