Pri rebalansu 2015 grozi črni scenarij

Ljubljana – Vlada išče prihranke, da bi v treh tednih uskladila rebalans poračuna 2014. Še zahtevnejši bo rebalans proračuna 2015, ki zahteva nove prihodke in varčevanje v skupnem znesku prek 800 milijonov evrov, ugotavljajo na finančnem ministrstvu.

Za letos se je Slovenija evropski komisiji zavezala, da proračunski primanjkljaj ne bo presegel približno milijarde evrov ali 3,2 odstotka BDP, a zaradi bistvenih odstopanj prihodkov in odhodkov (izpad nepremičninskega davka, nizko koriščenje evropskih sredstev, večji izdatki za obresti in za transfer v pokojninsko blagajno) se bo primanjkljaj z rebalansom povzpel na 3,4 odstotka BDP. K temu pa je treba prišteti še enkratne ukrepe (dokapitalizacija bank), s katerimi se bo primanjkljaj narasel na 4,3 odstotka BDP.

Minister za finance Dušan Mramor pravi, da se z rebalansom 2014 odhodki zmanjšujejo za »le« 40 milijonov evrov. »To je za nas zelo pomembno, ker ne želimo z restriktivnostjo fiskalne politike vplivati na manjšo potrošnjo in s tem na možno zmanjševanje BDP. Podobno smo ciljali tudi z rebalansom proračuna 2015, kjer želimo ohranjati javno porabo na približno enaki ravni, da s tem ne bi zmanjševali BDP.«

2015: Grozi spontani scenarij

Precej težja naloga bo priprava proračunskega rebalansa za leto 2015, ko bi morali znižati proračunski primanjkljaj pod tri odstotke BDP. Če ne naredimo nič, nam glede na spremenjene okoliščine za prihodnje leto grozi t. i. spontani scenarij, ki bi primanjkljaj spet povečal na kar pet odstotkov BDP ali prek dve milijardi evrov, opozarja finančni minister. Po tem scenariju bi imeli neto primanjkljaj do evropske blagajne v višini skoraj 300 milijonov evrov, dodatni veliki udarci za slovenske javne finance pa bi bili še sprostitev plač v javnem sektorju (268 milijonov evrov), izpad od davka na nepremičnine (192 milijonov evrov), višji izdatki za pokojnine (174 milijonov evrov) in višji izdatki za obresti (119 milijonov evrov).

Pri evropski komisiji proti Sloveniji že zdaj tečeta postopka zaradi presežnega proračunskega primanjkljaja in srednjeročnih makroekonomskih neravnovesij – in če vlada zdaj ne bi ukrepala, bi prišli v položaj, ko bi bile sankcije (polog neobrestovanega depozita, zaustavitev črpanja evropskih sredstev) res boleče. Gre pa tudi za nas same, saj si višje zadolžitve ne moremo privoščiti, opozarja minister.

Vlada tako zdaj načrtuje znižanje primanjkljaja za 2015 na 2,7 odstotka BDP oziroma 1,2 milijarde evrov. Razlika od spontanega scenarija je 854 milijonov evrov: to moramo pridobiti skozi višje prihodke in nižje odhodke v letu 2015. A tu je še ena kleč: Slovenija je od evropske komisije dobila priporočila, da lahko prihodnje leto ustvari primanjkljaj v višini 2,4 odstotka BDP, a z vključenimi enkratnimi učinki. »Teh enkratnih učinkov pa je ob vrsti resnih fiskalnih tveganj lahko kar precej. Vsota je lahko velika, tu gre za sodbe glede deviznih vlog Ljubljanske banke, tu so tožbe proti državi, odločitve ustavnega sodišča, tu je še vprašanje, kakšna bo sodba glede podrejenih obveznic, gre tudi še za nadaljevanje sanacije bank. Vse to bodo enkratni učinki, ki bodo bremenili naše zaveze. Tako, da pri teh 854 milijonih razlike ne upoštevamo teh enkratnih učinkov,« opozarja finančni minister.

Ukrepi šele čez mesec dni

Pri odpravi presežnega primanjkljaja Mramor napoveduje glavnino ukrepov na odhodkovni strani, načrtujejo pa približno 100 milijonov dodatnih prihodkov (boljše pobiranje javnih dajatev, ohranitev četrtega dohodninskega razreda, nadomestitev davka na bilančno vsoto bank z s povišanjem stopenj davka na finančne storitve in zavarovalne posle). Na strani odhodkov je ministrstvo za finance pripravilo svoj pogled, ministrstva pa bodo še podala svoje predloge. Napovedani so večja učinkovitost in racionalizacija javnega sektorja in javnih naročil, ohranitev izdatkov, ki imajo čim večji vpliv na BDP, restriktivnost pri plačah v javnem sektorju. »Konkretnih ukrepov še ne moremo predstaviti, ker smo v pogajanjih s posameznimi ministrstvi, jih bomo pa predstavili v roku enega meseca. Potem mora priti tudi do sprememb zakonodaje do 1. januarja 2015, rebalans pa predvidevamo v začetku prihodnjega leta,« pravi Mramor.

Odzivi sindikatov in koalicije

»Rebalans je bolj čista možnost, kot to, kar je počel nekdanji minister za finance, ko smo po polovici leta zaprli proračun in nato le še premetavali denar z ministrstev, ki so dobro načrtovala, k tistim, ki so slabo načrtovala porabo proračunskega denarja. Finančni učinek bo na koncu enak, a s stališča transparentnosti je rebalans boljša možnost, kakor da zaključimo s proračunskim letom na način, ki je bil značilen za nekaj zadnjih mesecev,« pravi prvak SD in kmetijski minister Dejan Židan. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pravi, da od »ministra za finance pričakujemo, da bo predstavil rebalans proračuna poslanskim skupinam, predvsem konkretne številke in predvidene ukrepe.«

Prvak DeSusa in zunanji minister Karl Erjavec je »rebalans pričakoval glede na izpad nekaterih prihodkov, na primer iz naslova davka na nepremičnine. Potreben pa bo velik napor vseh ministrov, da bomo porezali odhodke. Ne bo enostavno, glede na to, da ni več večjih rezerv znotraj ministrstev. Na vprašanje, ali bo DeSUS vztrajal pri zahtevi glede regresa upokojencev, je že v ponedeljek opozoril, da bodo vztrajali pri realizaciji koalicijske pogodbe. Če bi želeli spreminjati karkoli v zvezi s pogodbo, to pomeni, da jo bodo morali odpreti in se na novo izpogajati. »A jaz nisem pripravljen odpreti koalicijske pogodbe v tem delu,« je dodal.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj na napovedi o varčevanju odgovarja, da zmanjšanje mase za plače zanje ni sprejemljivo. »Če je za upokojence v koalicijskem sporazuma predvidenih dodatnih 40 milijonov evrov za regres, bi ta vzorec moral veljati tudi za javni sektor. Upokojenci res živijo slabo, a v javnem sektorju ni dosti bolje.« Opozarja še na študijo EIPF, ki ugotavlja, da stroški dela ne zmanjšujejo konkurenčnosti našega gospodarstva, prav prenizka potrošnja pa da je eden glavnih dejavnikov pri slabi gospodarski rasti. »Zato je absurdno, da bi z varčevanjem pri plačah spodbujali gospodarsko rast.«

Vlada še brez odgovorov, kako bo privarčevala 750 milijonov

Vlado in koalicijo čakata kar dva proračunska rebalansa v štirih mesecih. Prvi, za letos, bo na vladi v treh tednih, za rebalans proračuna 2015 pa bo najprej treba spremeniti zakonodajo, popravljeni proračun pa bo, tako minister za finance Dušan Mramor, sprejet na začetku leta 2015.

Vlada namerava z rebalansom 2014 skrčiti načrtovano porabo, primanjkljaj pa se bo povečal za 200 milijonov evrov, na 1,2 milijarde evrov ali 3,4 odstotka BDP.

Precej težji zalogaj pa bo rebalans proračuna za leto 2015. Slovenija se je v programu stabilnosti zavezala, da bo primanjkljaj zmanjšala na 2,4 odstotka BDP, in sicer z vključenimi enkratnimi učinki. Glede na spremenjene okoliščine nam grozi t. i. spontani scenarij, s povečanjem porabe na 10,5 milijarde evrov in primanjkljaja na pet odstotkov BDP, kar bi imelo za posledico evropske sankcije. Na ministrstvu za finance zato načrtujejo, da leta 2015 poraba ne bi smela preseči 9,6 milijarde evrov, s čimer bi primanjkljaj zajezili pri 2,7 odstotka BDP – a brez vključenih enkratnih učinkov. Glede ukrepov so za zdaj precej redkobesedni: omenjajo ukrepe za povečanje prihodkov v višini sto milijonov evrov, pri odhodkih, kjer bi bilo po naših preračunih treba porezati več kot 700 milijonov evrov, pa omenjajo boljšo učinkovitost in racionalizacijo javnega sektorja, prestrukturiranje javne potrošnje, restriktivnost pri plačah v javnem sektorju. Kot pravijo, ukrepe še oblikujejo in usklajujejo, predstavili pa jih bodo čez mesec dni. Tudi v koaliciji so pri ocenah rebalansa še zadržani.