Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem ko so lastniki podrejenih obveznic pri sanaciji slovenskih bank ostali praznih rok, zdaj kaže, da bi jo kupci podrejenih in hibridnih finančnih instrumentov v sedanji dokapitalizaciji grških bank lahko odnesli le z delnim odpisom ali celo brez njega. Grške banke vlagateljem zdaj ponujajo to, kar je Banka Slovenije naši banki prepovedala.
Tako se lahko zgodi, da bo tudi po Grčiji Slovenija edina, ki je izvedla popoln izbris podrejenih obveznic.
Štiri grške banke – Piraeus Bank, National Bank, Alpha Bank in Eurobank Ergasias – morajo po sobotnem razkritju, da potrebujejo 14,4 milijarde evrov dodatnega kapitala, do petka Evropski centralni banki sporočiti, kako bodo ta sredstva zagotovili. A že nekaj dni pred tem so te banke lastnikom svojih podrejenih in hibridnih finančnih instrumentov, v skupni vrednosti 3,4 milijarde evrov ponudile odkup teh instrumentov, s čimer hočejo znižati svoje obveznosti in izboljšati svojo kapitalsko ustreznost. Če v času do napovedanega izplačila ne bo drugačne odločitve, bodo ti vlagatelji lahko dobili delno poplačilo ali delnice banke. In to kljub temu, da so te banke že večkrat dobile državno pomoč.
Odkup ali zamenjava
Poročali smo že, da je banka Piraeus lastnikom podrejenih obveznic ponudila pretvorbo v delnice banke ali diskontiran odkup: za en papir 34 odstotkov nominalne vrednosti, za druga dva po devet odstotkov. Rok za sprejetje ponudbe je 4. november, izplačilo pa naj bi sledilo čez pet dni. Alpha Bank je vlagateljem prav tako ponudila diskontiran odkup ali zamenjavo v delnice bank. Razumeti je, da naj bi vlagatelji menjalnih razmerij o tem odločali na sestanku upnikov, ponudba se bo iztekla 16. novembra. Eurobank Ergasias in National Bank pa sta svojim vlagateljem ponudili zamenjavo tovrstnih instrumentov v vrednosti od 100 do 50 odstotkov nominalne vrednosti za nove delnice banke. Prva pri tem navaja, da je za to dobila tudi soglasje evropske komisije.
Grške banke bodo del bančne luknje poskušale pokriti tudi z zasebnim kapitalom, preostalo bo prispevala država iz mednarodnega reševalnega svežnja za Grčijo. Prav od tega bo tudi odvisno, ali bodo skladno z evropskimi pravili delničarji in kupci obveznic grških bank morali prevzeti dodatno breme sanacije.
Ista pravila, različne prakse
Direktor Združenja Bank Slovenije (ZBS) France Arhar pravi, da dogovora o sanaciji grških bank natančno ne pozna, vendar ga tudi sam razume tako, da popolnega izbrisa lastnikov podrejenih obveznic kot pri nas tam ne bo. Pravi, da je to še en dokaz, da je »v Evropski uniji ta praksa na podlagi istih pravil povsem različna«. To po njegovih besedah dokazuje tudi, da imamo v Evropi zelo različne interpretacije za dolžniške zamude in kar 700 modelov za ugotavljanje tveganj.
ZBS je od vsega začetka nasprotoval popolnemu izbrisu obveznic, kot smo ga izvedli v Sloveniji. Združenje se je zavzemalo, da bi to odločitev prepustili pogodbenim strankam. Predlagali so, da bi banke še naprej lahko odkupovale podrejene finančne instrumente, kot to zdaj ponujajo grške banke. To sta leta 2012 že storili NLB in NKBM, spomladi 2013 pa še Factor banka. Banke so s temi diskontiranimi odkupi ustvarile za več deset milijonov evrov pozitivnega izida.
Prepoved odkupov
Znano je, da vlada Alenke Bratušek kljub vsem opozorilom za to ni imela posluha, ker da Bruselj zahteva popoln izbris podrejenega kapitala. Še več, Banka Slovenija je že spomladi 2013, ko jo je vodil še Marko Kranjec, torej več kot pol leta pred uzakonitvijo izbrisa, Factor banki celo prepovedala nadaljnje odkupe podrejenih obveznic, čeprav si je ta banka s tem izboljševala kapitalsko ustreznost.
To je za Delo potrdil tudi nekdanji član uprave te banke Dušan Valenčič. »Nekaj teh obveznic smo pregledno kupili prek borze, nato smo te odkupe končali, saj nam jih je Banka Slovenije prepovedala s pisnim sklepom,« je dejal.
Na Banki Slovenije pravijo, da je bankam odkupe večinoma dovolila. »BS dovoljenj ni izdala, ko je na podlagi ocene kapitalske ogroženosti banke ocenila, da bi se z odkupi lahko zmanjšala zaščita upnikov banke,« dodajajo.
O izbrisu pri nas in v grških bankah pa pravijo, da je bil izbris pri nas nujen, ker so banke imele negativen kapital, pri grških pa da ni bil ugotovljen. »Ta ugotovljeni negativni kapital pomeni, da je vrednost podrejenih obveznosti banke, ki bi bile v primeru stečaja poplačane za deponenti, enaka nič in konverzija teh obveznosti v nove delnice banke ni mogoča. Upniki banke so namreč v primeru izrednih ukrepov upravičeni do nadomestila v obliki delnic banke (iz naslova konverzije) le v višini, kot bi bile njihove terjatve poplačane v primeru stečaja banke. Zaradi tega je pri slovenskih bankah prišlo do prenehanja obveznosti banke iz lastniškega in podrejenega dolga in torej v tej fazi ni bilo več okoliščin za ponujanje odkupov,« pojasnjujejo v centralni banki. Opozarjajo še, da niso znani in ne potrjeni dokapitalizacijski načrti grških bank.
Evropska pravila
Med te osmoljence pri nas sodi tudi Tadej Kotnik, ki je kupil tudi te grške obveznice. »Sodeč po ponudbah za denarni odkup, ki s(m)o jih zadnje tedne prejeli imetniki podrejenih obveznic bank v Grčiji, tudi tam – kot že spomladi na Irskem (Permanent TSB) in poleti v Italiji (Banca Romagna Cooperativa) – ob državni dokapitalizaciji bank ne bo izbrisa. Kot slovenskega 'izbrisanca' me seveda jezi, da so se samo v Sloveniji uporabila 'evropska pravila', kar jasno kaže, da to sploh niso pravila, po drugi strani pa me kot vlagatelja v vrednostne papirje grških bank veseli, da mi tam ne bodo izbrisali niti delnic,« je dejal.
Osmoljeni vlagatelji v delnice in slovenske podrejene obveznice, teh je bilo za približno 600 milijonov evrov, pravico iščejo na ustavnem sodišču, ki presoja o ustavnosti nekaterih določil zakona o bančništvu, saj je ta omenjeni izbris omogočil. Ustavno sodišče je pred odločitvijo za mnenje prosilo evropsko sodišče, ki pa je prav te dni ugodilo zahtevi nekaterih vlagateljev po javni obravnavi. Ta bo 1. decembra.
