Tiskane izdaje
Obdobje, ko smo se lahko le čudili visokim depozitnim OM, se je v Sloveniji nepreklicno končalo. Po podatkih Banke Slovenije so se bančne vloge gospodinjstev z ročnostjo do leta dni junija letos v povprečju obrestovale po enoodstotni OM, še leto dni pred tem pa po dvoodstotni. V tem času so s 3,6 na dva odstotka upadle tudi OM za dolgoročne depozite, ki so pred nekaj leti prinašale tudi štiri- in večodstotne donose na leto. Za dolgoročne vezave so danes banke v povprečju pripravljene dati toliko kot pred letom dni za kratkoročne.
Obrestne mere se znižujejo tudi v EU, a je trend pri nas močnejši. Tako so bile junija lani slovenske banke za dolgoročne depozite pripravljene dati 1,6 odstotne točke višje OM od povprečnih evropskih, zdaj je razlika še pol odstotne točke. Drugače kot pred letom dni za kratkoročne depozite pri naših bankah dobimo precej manj od evropskega povprečja; junija je razlika znašala 0,3 odstotne točke.
Za tiste, ki nočejo sprejemati naložbenih tveganj v skladih ali delnicah, a jih motijo nižje OM, je ena od alternativ vezava sredstev pri bankah v tujini. Če prihranke nesejo v katero izmed sosednjih držav, ki so vse članice EU, imajo zanje zagotovljeno jamstvo države v isti višini kot pri nas, torej do 100.000 evrov. Preverili smo, koliko oziroma ali sploh bi bili v tujini nagrajeni z višjimi obrestmi.
Bolje je pri južnih
Precej višje depozitne OM varčevalcem ponujajo banke na Hrvaškem. Po podatkih iz primerjalnika Zveze potrošnikov Slovenije OM za dveletno vezavo 5000 evrov pri naših bankah segajo do 2,35 odstotka. Pri vezavi primerljivih 38.000 kun za isto obdobje bi pri Zagrebački banki dobili prav tolikšno OM, pri hrvaški Hypo bank pa 3,3-odstotno. Če bi sredstva vezali za pol leta, bi pri Zagrebački banki OM znašala dva, pri Hypo bank pa 2,8 odstotka. Pri madžarski izpostavi banke UniCredit za šestmesečno ali letno vezavo sredstev ponujajo OM v višini 1,8 odstotka. Za depozite z ročnostjo treh let bi bila OM 2,3-odstotna, za petletne pa 2,9-odstotna.
Kakšni pa so za slovenske državljani pogoji za vezavo depozita v bankah onstran meje? Pri hrvaški Hypo banki pravijo, da za izvedbo postopka zadostuje, da se kot tuji državljani na banki oglasijo z osebnim dokumentom in posebno identifikacijsko številko, ki jo lahko pridobijo na davčni upravi. Pri italijanski in madžarski UniCredit banki pa kot pogoj za vezavo denarja pri njih navajajo odprtje transakcijskega računa v eni izmed poslovalnic.
Obresti nam lahko »pojejo« menjalni tečaji
S tem, ko sredstva vežemo v tujih valutah, kot sta hrvaška kuna ali madžarski forint, prevzemamo tveganje sprememb menjalnih tečajev, zaradi katerih se lahko poslovimo od večjih obresti, če imamo smolo, pa tudi od dela glavnice. Obe valuti sta zadnja leta v primerjavi z evrom izgubljali vrednost. Za evro smo, denimo, pred dvema letoma dobili 285 forintov, v času pisanja prispevka pa že 312. Vrednost kune se je v istem obdobju znižala s 7,47 na 7,62 za evro. Pri tem naj še spomnimo, da moramo pri vezavi forintov ali kun valuto najprej kupiti, po vezavi pa jo spet pretopiti v evre, pri čemer obakrat plačamo provizijo.
Valutnim tveganjem se lahko izognemo, če sredstva v tujini vežemo v evrih. To možnost banke praviloma ponujajo, a so obrestne mere lahko občutno nižje. Na Hrvaškem bi pri Hypo banki 5001 evro za pol leta lahko vezali po 2,1-odstotni OM, za dve leti pa po 2,6-odstotni. UniCredit banka na Madžarskem za enoletno vezavo sredstev v evrih ponuja OM v višini 0,3 odstotka.
