Tiskane izdaje
Za predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, s katerim vlada Mira Cerarja uvaja tako imenovane davčne blagajne, je med splošno razpravo v državnem zboru glasovalo 60 poslancev, torej več, kot jih imajo v njem koalicijske stranke. Očitno je, da bo vladi projekt davčnih blagajn, ki šteje za najodločnejši ukrep proti sivi ekonomiji, uspelo izvesti do konca.
Zakonodajni postopek se bo nadaljeval s presojo besedila v zakonodajno-pravni službi in junija na odboru državnega zbora za finance. To bo prva priložnost za razpravo o dopolnilih k besedilu, ki ga je državnemu zboru oddala vlada. Ta namerava uvesti enak sistem elektronskega potrjevanja računov pri finančni upravi, kot ga je leta 2013 uvedla Hrvaška.
Predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, ki je v zakonodajnem postopku, je skoraj dobesedni prevod hrvaškega zakona o »fiskalizaciji« pri plačilih z gotovino, ki so jo sosedje opredelili enako kot slovenski predlagatelji: za plačilo z gotovino štejejo bankovci in kovanci, drugi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, plačila s plačilno ali kreditno kartico in čekom ter vsi podobni načini plačila.
Med obravnavo v državnem zboru bo zanesljivo v ospredju široka opredelitev gotovine v predlogu zakona. Tudi zagovorniki davčnih blagajn opozarjajo, da morajo predlagatelji še enkrat razmisliti o visokih kaznih, za kupce, ki ne bodo shranili računa. Vlada bo morala poskrbeti za natančnejša pojasnila o računih v spletni trgovini in plačilih po elektronskih sistemih.
Sosedje Hrvati za vzor
Tako imenovani on-line sistem davčnih blagajn, za katerega se je odločila vlada Mira Cerarja, temelji na nenehni povezavi med prodajnim mestom in informacijskim sistemom finančne uprave. »Temeljna ideja tovrstnih sistemov je, da se vsak gotovinski račun pred izdajo pošlje davčnemu organu, ki ga potrdi in shrani v svojem sistemu. Zavezanec lahko za izdajo računov uporablja katerokoli elektronsko napravo z možnostjo dostopa do spleta,« pojasnjujejo predlagatelji.
Finančna uprava bo morala informacijski sistem za potrjevanje računov še vzpostaviti. Po predlogu zakona bo 1. decembra že deloval, zato ga bodo zavezanci lahko preizkušali do 2. januarja 2016, ko bo potrjevanje računov po predlogu zakona obvezno. V prehodnem obdobju, ki bo trajalo do 31. decembra 2017, bodo prodajalci blaga in storitev še lahko uporabljali ročno izpisana potrdila iz vezane knjige računov, a jih bodo morali vpisati tudi v informacijski sistem finančne uprave. Od 1. januarja 2018 bodo po načrtih vlade za vse zavezance obvezne elektronske naprave za izdajanje računov.
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Mateje Vraničar bo finančna uprava v informacijski sistem za potrjevanje računov vložila okoli dva milijona evrov. Vlada načrtuje, da bo obvezno potrjevanje računov finančni upravi zagotavljalo kakovosten vir podatkov o zavezancih, saj se bodo k njej stekali tudi osnovni podatki o prodajnih mestih, tako da se bo z analizo podatkov o plačilih lahko osredotočila na zavezance z velikim davčnim tveganjem.
Po splošni razpravi o predlogu zakona je že mogoče reči, proti katerim določbam v zakon – poleg uvedbe same – bodo posebno gorko nastopili nasprotniki davčnih blagajn.
V ospredju bo zanesljivo široka opredelitev gotovine, pri čemer ni možnosti, da bi predlagatelji odstopili od predloga zakona. Tako široki opredelitvi gotovine ugovarjajo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije: »Plačilo s plačilnimi in kreditnimi karticami nikakor ne more pomeniti gotovinskega poslovanja, saj je pri tovrstnem poslovanju zagotovljena sledljivost denarnega toka. Plačila s kreditnimi in plačilnimi karticami tako interpretira tudi finančna uprava.«
Na ugovore, da za plačili s karticami že zdaj ostane sled, na ministrstvu za finance odgovarjajo: »Plačevanje računov s karticami do določene mere res omogoča sledljivost plačil pri ponudnikih finančnih storitev, vendar zgolj v primeru naknadnih preverjanj, ki jih izvedejo finančne uprave na terenu. Sistem davčnega potrjevanja računov pa je zasnovan tako, da omogoča sistemsko obdelavo podatkov o izdanih računih zaradi izvajanja analiz in ugotavljanja odstopanj ter nepravilnosti pri izdajanju računov.«
Izboljšave do druge obravnave
Več zbornic in podjetnikov, ki se ukvarjajo s spletno trgovino, je ministrstvo za finance opozorilo na vprašanja o plačilih v spletni trgovini, na primer po elektronskem sistemu plačil PayPal.
Na ministrstvu za finance poudarjajo, da je obvezno potrjevanje računov predvideno za plačila v gotovini, ne pa za plačila kupca neposredno na transakcijski račun prodajalca, ki jih zato ne bo treba potrjevati prek informacijskega sistema finančne uprave. Posebej o plačilnem sistemu PayPal na ministrstvu pojasnjujejo: »PayPal lahko štejemo za ponudnika spletnih plačilnih storitev, ki izvaja storitve neposredno v Sloveniji.« Za plačila računov prek sistema PayPal po pojasnilih predlagateljev zakona zato velja enaka razlaga, kot za druge izvajalce plačilnih storitev v Sloveniji: če plačilo v kateri koli obliki gotovine ni opravljeno neposredno pri dobavitelju, ampak s posredovanjem izvajalca plačilnih storitev, plačilo ne šteje za gotovinsko in računa zanj ne bo treba potrditi na finančni upravi. »Strinjam pa se, da je v obdobju do druge obravnave predloga zakona treba preveriti, ali so predlagane določbe za to področje dovolj jasne, in jih z ustreznimi spremembami dopolniti oziroma izboljšati,« pravi državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.
Pričakovati je torej, da bodo med drugo obravnavo predloga zakona o davčnem potrjevanju računov, ki jo bo opravil odbor za finance, dopolnila predlagali tudi poslanci vladnih strank.
Z računom do izteka garancije
Za široko javnost bodo med zakonodajnim postopkom posebno zanimive predvidene obveznosti in kazni za kupca. Ta bo moral po predlogu zakona obdržati račun in ga izročiti inšpektorju, ki ga bo od njega lahko zahteval celo do izteka garancijskega roka, poleg tega tudi za storitve, opravljene na plačnikovem domu. Za kupca brez računa je za zdaj predvidenih od 40 do 400 evrov kazni, pri tem pa predlog ne navaja, v katerih primerih bo globa najnižja in kdaj najvišja.
Pomisleke o kaznih za kupca so imeli med splošno razpravo o predlogu zakona tudi poslanci vladne stranke Socialnih demokratov. »Menimo, da je treba natančno proučiti, ali je ta ukrep sploh smiseln, predvsem pa opozarjamo na njegovo nesorazmernost. Menimo, da bi bil zakon precej primernejši, če te določbe v njem sploh ne bi bilo,« je v njihovem imenu povedal Janko Veber.
Na ministrstvu za finance so prepričani, da je kupec pri računu tako pomemben člen, da morajo njegovo odgovornost opredeliti v zakonu in ga tudi kaznovati, če jo prekrši. »Sivo ekonomijo je najtežje zajeti tam, kjer pridobita obe strani: na primer storitev brez računa je za potrošnika cenejša, ponudnik storitve pa tako ni obdavčen in doseže višji neto dohodek »v žepu«. Treba se je zavedati, da potrošnik, ki se dogovori za storitev brez računa sodeluje pri izogibanju plačila davka in oškodovanju proračuna ter zato preostali pošteni davkoplačevalci plačujejo nepošteno breme,« svoj predlog utemeljujejo na ministrstvu za finance.
Po predlogu zakona bo moral prodajalec na vsaki elektronski napravi za izdajo računov ali na drugih opaznih mestih v lokalu oziroma na prodajnem mestu izobesiti opozorilo, da mora kupec vzeti račun in ga obdržati sicer prodajalcu grozi od 2000 do 50.000 evrov kazni.
Nasprotniki davčnih blagajn ne verjamejo, da bo obvezno potrjevanje računov omejilo priložnosti za sivo ekonomijo. Vladi ugovarjajo, da tako pač ne bo dobila računov, ki jih prodajalci blaga in storitev sploh ne izdajo. Od 1. julija 2013 veljajo nove določbe zakona o davčnem postopku, po katerih so uporabniki elektronskih naprav za izdajanje računov vanje dolžni namestiti programe, ki zagotavljajo tako imenovano revizijsko sled, torej posege v izdane račune, za katere zakon predvideva visoke kazni. Po podatkih ministrstva za finance so samo te tako imenovane virtualne davčne blagajne državnemu proračunu v obdobju od avgusta 2013 do marca 2014 zagotovile dodatnih 96 milijonov evrov, največ z davkom na dodano vrednost.
Po ocenah ministrstva za finance bodo davčne blagajne prinesle od 50 do 100 milijonov evrov na leto. Elektronske naprave za izdajanje računov po veljavni ureditvi v Sloveniji niso obvezne. Zavezanci, ki račune še pišejo na roko, morajo uporabljati potrdila iz vezane knjige računov, ki jih označi finančna uprava.
»Računovodja« Tomaž Okorn: Stranke kar dobro opremljene
Tomaž Okorn se je med javno razpravo o obveznem potrjevanju računov, ki se je iztekla 3. aprila, z osnutkom zakona ukvarjal kot predstavnik Zbornice računovodskih servisov (ZRS), zanimal pa ga je tudi osebno, saj že 25 let vodi svoj računovodski servis.
Tomaž Okorn (Foto: Arhiv ZRS)
Na vprašanje, kaj v zvezi z davčnimi blagajnami zanima stranke njihovega računovodskega servisa, odgovarja: »Naše stranke, kot so trgovci, gostinci, odvetniki, zdravniki ali drugi prodajalci blaga in izvajalci različnih storitev, ki prejemajo plačila v gotovini, imajo že zdaj skoraj vsi ustrezne aplikacije, ki zagotavljajo elektronsko obdelavo izdanih računov v skladu s trenutno zakonodajo. Zelo majhen delež tistih, ki takšne opreme nima, uporablja vezane knjige računov. Ti se bodo morali »modernizirati« z nabavo ustrezne programske opreme«. Pričakuje, da večina njihovih strank, ki že zdaj uporablja primerno opremo in programe, ob prehodu na sistem davčne blagajne ne bo imela velikih dodatnih stroškov.
Za stranke, ki se ukvarjajo s spletno prodajo in prejemajo plačila s kreditnimi karticami po sistemu PayPal, v računovodskem servisu še nimajo pravega odgovora, pravi Tomaž Okorn: »Seveda se pri tem pojavlja vprašanje, zakaj plačila s karticami v predlogu zakona štejejo za plačila v gotovini. Sicer pa je med strankami veliko nejevolje zaradi predvidenih kaznih za kupca, ki ne bo odnesel računa iz lokala, in za zavezanca, ki ne bo na videm mestu ob elektronski napravi ali drugje v lokalu razobesil opozorila o dolžnostih kupca: za lastnika lokala je predvidena kazen od 2000 evrov do 50.000 evrov.
Stranke njihovega servisa, ki imajo podjetja tudi na Hrvaškem in tako tudi izkušnje z elektronskim sistemom davčnih blagajn, menijo, da je taka ureditev načelno pozitivna, pravi sogovornik: »Gostinec iz Hrvaške pravi: Vse imam urejeno, vem kje sem in zaposleni mi ne kradejo več, poleg tega pa je nelojalna konkurenca, ki je prej prežala z nizkimi cenami, zaprla lokal.«
