Prihajata marec in april, ki sta tradicionalno dobra za borzo

Svetovni trg: februarska korekcija ne napoveduje krize, saj ostajajo visoki tako gospodarska rast kot dobički podjetij.

Objavljeno
02. marec 2018 18.07
infografika
Damjan Kovačič, KBM Infond
Damjan Kovačič, KBM Infond

Po več kot 400 trgovalnih dneh brez petodstotnega negativnega popravka se je v začetku februarja z bliskovito 10-odstotno korekcijo končala 15-mesečna pravljična rast svetovnih delniških trgov. Na borzah se je odvijalo nekaj podobnega kot pri nas z vremenom, ko je nepričakovano pritisnil polarni mraz in nas šokiral z nenavadno nizkimi temperaturami. V februarju so se povprečna nihanja na delniških trgih več kot podvojila, v kar 12 od skupaj 19 trgovalnih dneh so bili premiki ameriških delnic večji od enega odstotka, kar je več kot v celotnem letu 2017. Ameriške delnice so na primer lani v 251 trgovalnih dneh samo osemkrat pridobile ali izgubile več kot en odstotek dnevno.

Če tehnično analiziramo aktualno korekcijo tečajev, opažamo da so se delnice po razprodaji močno odbile od 200-dnevnega drsečega povprečja in zaenkrat niso prebile večletnega naraščajočega trenda. Zanimivo bo spremljati, kako se bo v naslednjih tednih odvijala tranzicija na delniških trgih, posebej ker sta marec in april sezonsko tretji in četrti najboljši koledarski mesec, s povprečnimi pričakovanimi donosi 1,1 odstotka v marcu in 1,3 odstotka v aprilu.

Steve Deppe je statistično analiziral gibanje delnic v času po podobnih 10-odstotnih korekcijah tečajev od leta 1970, kjer so bili tečaji nad 200-dnevnim drsečim povprečjem in so delnice zadnji mesec padle za več kot tri odstotke. V veliki večini primerov (15 od 16) so bili delniški tečaji po štirih mesecih višji, mediana pričakovanih donosov pa je bila pet odstotkov.

Korekcija na delniških trgih se odvija sočasno z najmočnejšim globalnim momentom gospodarske aktivnosti od leta 2004 in z zanemarljivo nizko verjetnostjo recesije. Hkrati ne smemo pozabiti, da je bila lani rast ameriških in svetovnih delnic približno enaka rasti dobičkov podjetij. Za vlagatelje je pomembno, da sta bila rast prihodkov in dobičkov podjetij lani najboljša po krizi in da se delnice ne napihujejo kar tako same od sebe. Od zadnje finančne krize je namreč večji del rasti delnic (60 odstotkov) neposredno povezan v rastjo dobičkov, preostalih 40 odstotkov pa lahko pripišemo višjim vrednotenjem.

Korekcija na delniških trgih in nižji apetit po tveganih naložbah je na deviznih trgih začasno zaustavil (pre)hitro naraščanje tečaja evra, ki vedno bolj skrbi evropske politike in gospodarstvo. Statistično gledano je trgovinsko uteženi tečaj dolarja pri 1,22 dolarja za evro zelo blizu zgodovinskega povprečja in je okoli 25 odstotkov pod vrhom iz leta 1985. Po metodologiji paritete kupne moči World Price Index, ki ga izračunava World Economics, je evro precenjen za 11 odstotkov, kar pomeni, da bi se on nadaljevanju rasti tečaja nad 1,25 dolarja lahko pojavila trenja med članicami v evroobmočju.

V tem primeru bi se lahko poslabšala predvsem izvozna konkurenčnost Francije in Italije, medtem ko ima nemški gospodarski stroj še precej manevrskega prostora. Če primerjamo pričakovanja glede dolgoročnih realnih obrestnih mer, je razlika v prid dolarja že večja od enega odstotka, kar je zelo visoka vrednost v okolju nizkih obrestnih mer. Z drugimi besedami, to pomeni, da postaja dolar pri trenutnih vrednostih že privlačen tako za dolgoročne vlagatelje, kot tudi za devizne špekulante, ki stavijo na kratkoročni padec evra na 1,15 do 1,20 dolarja.