Primož Karpe, novi prvi nadzornik NLB

Novi predsednik nadzornega sveta NLB Primož Karpe, ki je na tem položaju nasledil v petek odstoplega Janka Gedriha, še čaka na licenco Evropske centralne banke, ki v sodelovanju z Banko Slovenije dokončno odloča o primernosti in ustreznosti bankirjev. Rok za to odločitev se bo iztekel na začetku avgusta, a zelo verjetno bo odločeno prej. Prvi test, znotraj nominacijske komisije nadzornega sveta NLB, je očitno uspešno prestal.

Karpe, rojen leta 1970, je partner v skladu Blue Sea Capital − registriranem v Luksemburgu in aktivnem na območju nekdanje skupne države. Kot piše na spletni strani, je »primarno zadolžen za aktivnosti sklada na slovenskem trgu. Prav tako nadzoruje odnose z investitorji in dnevno delovanje Blue Sea Capitala«. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist, iz podjetniških financ pa je magistriral na ameriški San Diego State University.

Nekateri ga štejejo h krogom blizu Gorenjske banke, navsezadnje je bil tudi član njenega nadzornega sveta od sredine leta 2012, s tega mesta je odstopil in postal nadzornik NLB. Pred prihodom na nadzorniški položaj v Gorenjski banki je nadziral tudi družbo TKI Pinus. V javnosti se je več slišalo o njem februarja lani, ko je bil omenjan kot kandidat za enega od neizvršnih direktorjev DUTB.

V dosedanji karieri se je bolj kot z bančništvom ukvarjal s telekomunikacijami in svetovanjem. Bil je vodja oddelka za razvoj poslovanja ter spajanja in prevzeme v Telekomu Slovenije. Je tudi soustanovitelj podjetja Vafer, specializiranega za svetovanje v industriji telekomunikacij in medijev. Zaposlen je bil še v finančni hiši Publikum, na začetku kariere pa tudi v banki SKB, ki je bila ob prelomu stoletja prava valilnica bančnih kadrov, med drugim je v njej takrat služboval tudi sedanji predsednik uprave SDH Marko Jazbec.

Velja za zagovornika privatizacije NLB in tudi sam nam je zdaj, po imenovanju, zagotovil, da si bo prizadeval, da se bo vrednost banke povečala. Ob njeni prodaji bodo davkoplačevalci tako dobili nazaj čim več vloženega denarja, ki ga bo država nato lahko investirala v prave infrastrukturne projekte. Kako resno misli pri tem in kakšen je njegov dosežek, bo lahko dokazal že kmalu − ob težko pričakovanem mednarodnem razpisu za predsednika uprave banke.