Tiskane izdaje
Ljubljana – Mesec dni javne razprave o rezervnem demografskem skladu je po pričakovanju prinesel številne pripombe na predlagani zakon. Nekatere so tako korenite, da bi na glavo obrnile celoten koncept zakona. Najbolj vroči vprašanji pa sta samostojnost sklada in premoženje zanj.
Predlog zakona predvideva, da se bo Kapitalska družba (Kad) preoblikovala v demografski sklad, ki naj bi nato postal portfeljski upravljavec naložb. To pomeni, da bi imel v posamezni naložbi največ petodstotni delež, kar pa ne bo veljalo za strateški naložbi Modra zavarovalnica in Zavarovalnica Triglav. Druge naložbe naj bi sklad zamenjal z državnimi naložbami ali naložbami Slovenskega državnega holdinga (SDH) oziroma jih prodal – lahko tudi državi. Po dvajsetletni akumulaciji premoženja naj bi leta 2040 začel vplačevati v pokojninsko blagajno.
Sporna podrejenost SDH
Sklad naj bi ostal samostojna delniška družba, vendar predlog zakona predvideva ohranitev sedanje ureditve centraliziranega upravljanja: če imata v posamezni družbi naložbo tako Kad kot država oziroma SDH, upravljavske pravice tudi za Kad izvaja holding.
Desus je ves čas zahteval samostojnost sklada in glede tega so na njegovo zahtevo zdaj zgolj za 35-odstotni delež v Zavarovalnici Triglav, ki je zdaj v lasti zavoda za pokojninsko zavarovanje (Zpiz) in bo prenesen na Kad, predvideli kompromisno rešitev. Kad in SDH, ki upravlja preostalih 28 odstotkov zavarovalnice, bosta morala uskladiti letni načrt upravljanja, ob morebitnih nesoglasjih pa bo v vlogi skupščine razsodnica vlada.
A deležniki imajo na predvidene rešitve številne pripombe, z njimi niso zadovoljni niti v koaliciji. Največ jih leti na ureditev samostojnosti demografskega sklada. Upokojenci in sindikati menijo, da bi moral biti sklad samostojen in pri upravljanju neodvisen od SDH. »V Desusu smo ves čas zagovarjali rešitev, da bi sklad deloval samostojno, interes drugih v koaliciji pa je, da bi deloval v sklopu SDH. »O tem se bomo še pogovarjali in upam, da bomo našli sprejemljivo rešitev,« je v nedavnem pogovoru za Delo povedal vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša. Stranka je pri tem privolila v kompromis, a kot je razumeti prvaka Desusa Karla Erjavca, pričakujejo možne spremembe v parlamentarni proceduri. Pri tem bo pomembno tudi stališče stranke SD, kjer so mnenja različna; v deklaraciji stranke pa so zapisali, da mora biti sklad neodvisen od političnih vplivov in SDH.
Neodvisnost in več naložb
Veliko bolj nepopustljivi so v Zvezi društev upokojencev Slovenije, kjer celo menijo, da bi bilo treba zakon spisati na novo: »Ne strinjamo se, da SDH še naprej upravlja vse naložbe, v katerih ima svoj delež demografski rezervni sklad. Prav tako ne sprejemamo predloga, da SDH vodi aktivnosti prodaje in uresničuje glasovalne pravice na skupščini v imenu Kada in nato v demografskem rezervnem skladu.« Neodvisnost in samostojnost sklada pri upravljanju naložb zahtevajo tudi sindikati, ki se jim zdi nesprejemljivo, da bi te upravljal SDH. A na ministrstvu za finance zagovarjajo centralizirano upravljanje državnih naložb.
Različni so pogledi tudi na sestavo naložb demografskega sklada. Medtem ko ministrstvo zagovarja portfeljsko sestavo, bi Desus in sindikati v skladu imeli več pomembnih in strateških naložb, kar pomeni, da bi bil sklad težko portfeljski upravljavec. Tako je minister Erjavec ministrici za finance Mateji Vraničar Erman pisal, da morajo pomembne naložbe, kot so Petrol, Krka, Gorenje, Luka Koper, Pozavarovalnica Sava, Sava, Loterija Slovenije ... ostati na Kadu oziroma demografskem skladu. Sindikati celo zahtevajo, da bi država nanj prenesla še druge pomembne in strateške naložbe, tudi energetiko.
Nedodelan koncept sklada
Strokovnjak za korporativno pravo in soavtor zakona o SDH Gorazd Podbevšek meni, da vsi tehnični in vsebinski zapleti izhajajo iz tega, da ni jasno določeno, kaj naj bi demografski sklad sploh bil, saj je že predlog ministrstva nesmiseln kompromis, saj kot strateški naložbi na skladu ostajata Modra zavarovalnica in Triglav. »Strinjam se, da bi moral strateške in pomembne naložbe upravljati SDH, ker ga zato tudi imamo. To med drugim pomeni, da te naložbe nimajo kaj iskati na demografskem skladu, ki naj bi bil sklad, torej portfejski upravljavec premoženja, pri katerem je prva naloga vzdržno in varno plemenitenje naložb. Skladi imajo omejitve do izpostavljenosti v eni naložbi, kajti takoj ko imaš prevelik delež v enem izdajatelju, se ti tveganje eksponentno poveča,« opozarja Podbevšek.
Priznava, da delovanje SDH ni optimalno in da bi bilo morda treba narediti zakonske in izvedbene izboljšave, a ta ureditev po njegovi oceni vendarle predstavlja neki napredek pri upravljanju.
Ustanavljanje SDH 2
Glede na pripombe se mu zdi, da se poskuša ustanoviti neki SDH 2, ki bo pod vplivom nekaterih deležniških skupin. Podbevšek izpostavlja, da glavno vprašanje pri naložbah ni, koliko je zaklenjeno za razpolaganje, ampak zakaj določeno naložbo sploh imamo: »Če so cilji infrastruktura, gospodarske javne službe, varnost, sociala …, ne more biti hkrati cilj donos. Saj ni mogoče hkrati učinkovito zasledovati več ciljev.« Kot pravi, razume, da premoženja ni veliko, ne ve pa, zakaj upokojenci ne predlagajo, da bi v sklad dali več kupnin od privatizacije, in zakaj ne iščejo trajnih virov.
Poslanec Bojan Dobovšek prek svojega zavoda Dobra država opozarja, da je predlog zakona o demografskem skladu nestrokoven in neusklajen s tistimi, za katere naj bi bil v resnici namenjen.
