Tiskane izdaje
Stopnjuje se pritisk bank, ki poslujejo na Hrvaškem, da bi ustavile načrte hrvaške vlade o pretvorbi posojil državljanov iz švicarskih frankov v evre. Avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling je svojega hrvaškega kolega Borisa Lalovca opozoril, da bodo problem dvignili na raven Evropske unije.
Schelling je zapisal, da bodo na neformalnem srečanju finančnih ministrov EU ta konec tedna v Luxembourgu predlagali, da bi se s hrvaškim primerom konverzije ukvarjali finančni ministri, Evropska komisija in Evropska centralna banka.
Slab vpliv na vlagatelje
Schelling je ministra Lalovca pozval k dialogu z bankirji in skupnemu iskanju rešitev. Med drugim je omenil, da razume potrebo hrvaške vlade po reševanju problema posojil v švicarskih frankih, a ji zameri, ker so celotne stroške konverzije prevalili na banke. Ocenjuje, da bo poteza hrvaške vlade slabo vplivala na zaupanje vlagateljev in da bo prispevala k pravni negotovosti.
Avstrijske banke Erste, Raiffeisen in Hypo Alpe Adria so s še tremi bankami, ki delujejo na Hrvaškem, v skupnem sporočilu za javnost prejšnji teden izrazile zaskrbljenost zaradi namere vlade, da bo probleme dolgov posojilojemalcev v švicarskih frankih reševala s pretvorbo njihovih posojil v evrske zneske na stroške bank.
Hrvaška vlada je v četrtek v sabor poslala predlog sprememb zakonov, s katerimi bi omogočili pretvorbo posojil, ki so jih državljani vzeli v švicarskih frankih, v evrske zneske. Lalovac pričakuje, da bodo spremembe zakonov uveljavili s 30. septembrom. Ob tem je izjavil, da je na Hrvaškem na oblasti hrvaška vlada, ne banke. Če bo zakon sprejet, bodo banke uporabile vsa pravna orodja, v današnji izdaji ocenjuje hrvaški časnik Jutarnji list. Ob tem je spomnil, da so bankirji že pri napovedi konverzije napovedali ustavno tožbo proti Hrvaški.
Vlada: Ne bomo popustili
Medtem je osem bank, ki poslujejo na Hrvaškem, v skupnem sporočilu za javnost znova zahtevalo dialog s hrvaško vlado, vztrajajo tudi pri obstoječi zakonodaji. Med drugim vztrajajo pri tem, da bi stroške konverzije proporcionalno plačevale vse vključene strani in da konverzija velja samo za socialno ogrožene državljane. So se pa pripravljene obvezati, da ne bodo sprožile niti izvajale postopkov, ki so usmerjeni k odvzemu nepremičnin nesolventnim jemalcem stanovanjskih posojil v švicarskih frankih.
Iz vlade so odgovorili, da ne bodo popustili izsiljevanju bank. "Moram priznati, da me je današnja izjava osmih bank, ki je neka zvrst ultimata vladi, zelo razjezila in razžalostila, posebej pa del v katerem so dejali, da bo po njihovem, ali bodo metali hrvaške državljane iz njihovih domov," je izjavil Lalovac novinarjem danes pred poslopjem ministrstva. Kot je ocenil, je takšen način komuniciranja z vlado, posebej pa s hrvaškimi državljani neprimerea. Spomnil je, da predstavnikom bank v dosedanjih pogovorih ni ustrezala niti ena sama predlagana rešitev.
Jutarnji list še pričakuje, da bo guverner hrvaške centralne banke HNB Boris Vujčić v ponedeljek objavil nove ocene stroškov konverzije, ki bi lahko dosegle tudi 8,5 milijarde kun (1,1 milijarde evrov), namesto prvotno ocenjenih največ šest milijard kun (789,5 milijona evrov). Ob tem naj bi HNB porabila več kot milijardo evrov, da bi zavarovala konverzijo in se izognila razvrednotenju kune. Kljub vsemu so v HNB prepričani, da konverzija ne bo negativno vplivala na hrvaški finančni sistem, ker bo kapitalska ustreznost bank še naprej visoka.
