Tiskane izdaje
Ljubljana – Trgovalna platforma za netržne delnice – SI ENTER na svoj prvi dan trgovanja ni vknjižila še nobenega posla, a igralci na kapitalskem trgu zanimanje že opažajo in pričakujejo, da se bo vzpostavilo tudi trgovanje. Za oživitev kapitalskega trga pa je treba povrniti zaupanje vanj, so se strinjali udeleženci omizja o MTF trgu.
Na omenjeni trg so uvrščene delnice 76 podjetij, s katerimi se je doslej trgovalo na OTC (Over the Counter) trgu. Kapitalizacija teh družb znaša dobre tri milijarde evrov in ima skoraj 28.000 delničarjev.
»Ne delamo si utvar, da bo s tem ogromno trgovanja,« je dejal predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec. Vendar je po njegovih besedah MTF trg lahko dobra vmesna postaja za kasnejšo uvrstitev podjetja v borzno kotacijo, saj bodo ta videla, da »kotiranje na borzi ne boli«. Na Ljubljansko borzo namreč želijo pripeljati nova imena. Ciljajo na starr-upe ter mala in srednja podjetja.
Podjetjem MTF trga ne povzroča dodatnih stroškov, provizije pri poslovanju so enake kot pri borzni kotaciji, poravnava pa nekoliko dražja, a tudi tukaj po Ipavčevih besedah iščejo rešitve. Mitja Tomažinčič pričakuje, da bodo delnice prek MTF trga sčasoma začeli prodajati tudi tisti delničarji, ki so svoje delnice nedavno iz registrskih računov prenesli na plačljive trgovalne račune.
Navezanost na banke
Večstranski trgovalni sistem (Multilateral Trading Facility), MTF trg, omogoča tudi trgovanje z dolžniškimi vrednostnimi papirji, a kot so ugotavljali udeleženci omizja, so podjetja še vedno zelo navezana na bančno kreditiranje. Vlagatelji smo zainteresirani, da bi čim več podjetij izdajalo dolžniške vrednostne papirje, je dejal Primož Cencelj iz KD Skladov.
Menil je, da bi morali izdajatelji uvrstitev na borzo jemati kot prednost in dodal, da je še vedno prisotna želja po nepreglednosti, ker se lahko s tem marsikaj skrije. »Financiranje z izdajo finančnih instrumentov ostaja trd oreh,« je ugotavljal tudi Matjaž Bernik iz Ilirike, ki meni, da lahko bila MTF plaforma priložnost za manjša podjetja.
Pomanjkanje zaupanja
Fizične osebe so imele konec leta v slovenskih bankah prek 16 milijard evrov prihrankov. Kako jim torej povrniti zaupanje, da bi del tega vložili na kapitalski trg? »Nič ne bo šlo hitro. Več kot bo uspešnih zgodb, več bo vlagateljev,« pravi Tomažinčič.
Sandi Kozina iz GBD po drugi strani ugotavlja, da tistih, ki so kupovali in izgubili delnice NKBM najbrž nikoli več ne bo na kapitalski trg. Meni, da je ključ za povrnitev zaupanja izobraževanje.
»Nobena platforma ni čudežna tabletka,« se zaveda Ipavec. Računa, da bo država napovedano prodajo NLB peljala prek Ljubljanske borze, vendar takšnega množičnega nagovarjanja malih vlagateljev kot pri NKBM ne pričakuje.
