Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija je evropski komisiji obljubila, da bo s proračunskimi ukrepi v 2015 privarčevala ali pa z dajatvami pridobila 2,66 odstotka BDP, po našem preračunu milijardo evrov. Največ bi varčevali v javnem sektorju, izhaja iz dokumenta, poslanega v Bruselj.
Kot izhaja iz osnutka proračunskega načrta 2015, ki ga je na svoji spletni strani objavila evropska komisija, namerava vlada doseči ciljni primanjkljaj, 2,8 odstotka BDP z restriktivno politiko mase plač, z racionalizacijami širšega sektorja država in socialnih transferov ter z bolje ciljanimi izdatki za naložbe. Na strani prihodkov so predvidene le manjše prilagoditve, v skladu z napovedmi, da z novimi visokimi davčnimi obremenitvami ne gre obremenjavati gospodarstva in zasebne porabe.
Številke v vladnem dokumentu so sicer zapisane le v deležih v bruto domačem proizvodu, ki naj bi prihodnje leto v skladu z jesensko napovedjo Umarja znašal 37 milijard 755 milijonov evrov. Za mnoge ukrepe bo treba sicer sprejeti še ustrezne predpise in spremeniti zakonodajo, vlada pa se je ob tem zavezala, da jih bo spravila skozi parlamentarno proceduro do konca leta, tako da bi državni zbor lahko sprejel rebalans proračuna 2015 januarja, še bolj verjetno pa februarja prihodnje leto.
Rezi v plače, naložbe, subvencije
In kje namerava vlada v prihodnjem letu najbolj zarezati v porabo? Največji prihranek, 0,94 odstotka BDP, (po našem preračunu 355 milijonov evrov) si obeta z nadaljevanjem restriktivne politike plač v javnem sektorju, kjer vlado in socialne partnerje še čakajo naporna pogajanja in sprejetje novega socialnega sporazuma. Za dobrih 0,59 odstotka BDP (222 milijonov) namerava vlada privarčevati z ukrepi na področju socialnega varstva in družine, ki so še v pripravi.
Subvencije zasebnemu sektorju naj bi se skrčile za 0,17 odstotka BDP (64 milijonov evrov), skladno z obljubo premierja Mira Cerraja na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu naj bi jih temeljito prevetrili in odpravili vse, ki so škodljive. Velika varčevalna postavka je tudi skrčenje izdatkov za naložbe oziroma nakup in gradnjo osnovnih sredstev za 0,53 odstotka BDP (200 milijonov evrov): minister za finance Dušan Mramor napoveduje, da bi ohranili predvsem proračunske naložbe z večjimi multiplikativnimi učinki na gospodarsko rast. Med večjimi predvidenimi prihranki je še izpeljana racionalizacija javnih naročil: učinek 0,14 odstotka BDP ali 53 milijonov evrov.
Več prilivov od dedeveja
Po našem preračunu vsi navedeni predvideni prihranki v rebalansu proračuna 2015 znašajo približno 900 milijonov evrov. V primerjavi s to številko so predvideni proračunski prilivi bistveno manjši, skupaj jih je za približno 100 milijonov evrov. Poleg že ukrepov, ki jih je minister Mramor že napovedal (ohranitev četrtega dohodninskega razreda, zvišanje stopnje davka na finančne storitve, nov davek na zavarovalne posle itd.) si vlada obeta še dodatnih 22 milijonov evrov priliva iz naslova pobranega dedeveja.
Vlada je v dokumentu, poslanemu evropski komisiji, napovedala še nadaljnjo rast bruto dolga države – z letošnjih 82,2 odstotka, naj bi se prihodnje leto povečal na 83,2 odstotka BDP. Tudi 2015 nas čakajo visoki stroški za plačilo obresti za državni dolg, in sicer v znesku 3,15 odstotka BDP ali kar 1,2 milijarde evrov.
Brez izračuna enkratnih ukrepov
Ob tem pa bo evropska komisija prihodnje leto v ocenjevanje številke našega primanjkljaja vključila tudi vse potencialne enkratne učinke (poplačilo starih deviznih vlog hrvaških in bosanskih varčevalcev, odločitev ustavnega sodišča glede poplačila lastnikom podrejenih obveznih, morebitne nove dokapitalizacije in sanacije državnih bank itd.).
Vseh teh enkratnih in začasnih ukrepov vlada v napovedano obljubo o doseganju 2,8-odstotnega primanjkljaja ni vključila.
