Ljubljana – Finančna uprava je pristojna za zbiranje davkov, ki so prihodek štirih javno-finančnih blagajn: proračuna države, proračunov občin, blagajne zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in blagajne zavoda za zdravstveno zavarovanje. V prvem polletju letos je za vse štiri zbrala neto 6,954 milijarde evrov ali 4,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Vlada v poročilu o polletnem izvrševanju proračuna za leto 2015, ki je bil dopolnjen z rebalansom, poroča, da so davčni prihodki so v prvih šestih mesecih letos dosegli 3,5286 milijarde evrov ali 51,4 odstotka predvidenih z rebalansom proračuna za vse leto 2015.
Finančna uprava je pristojna za zbiranje davkov, ki so prihodek štirih javno-finančnih blagajn: proračuna države, proračunov občin, blagajne zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in blagajne zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Davčni prihodki višji kot lani
Vlada je za državni zbor in računske sodnike pripravila poročilo o izvrševanju državnega proračuna v obdobju od začetka januarja do konca junija, kot ga je opredelil rebalans: davčni prihodki so v prvem polletju dosegli 3,5286 milijarde evrov ali 51,4 odstotka predvidenih z rebalansom proračuna za leto 2015. To pomeni, da so bili 260,1 milijona evrov ali 8 odstotkov višji kot v prvem polletju leta 2014. Nosilni stebri slovenskega davčnega sistema so dohodnina, ki si jo delita država in občine, trošarine in davek od dohodkov pravnih oseb.
Prilivi iz davek od dohodka pravnih oseb so v prvem polletju dosegli 311,3 milijona evrov ali 63,9 letnega zneska, predvidenega v rebalansu proračuna. Bili so 74,4 milijona evrov višji kot ob prvem polletju lani. »Višjo realizacijo prihodkov iz tega vira pripisujemo boljšemu poslovanju podjetij v letu 2014 od napovedanega, kar se je odrazilo v poračunu meseca aprila, v katerem so podjetja izkazovala dobičke iz prejšnjega leta,« poudarjajo v ministrstvu. Pričakujejo, da bodo letos mesečne akontacije davka povprečno znašale40 milijonov evrov, tako da bodo zavezanci do konca leta 2015 plačali 547,4 milijona evrov davka od dohodkov pravnih oseb.
Prilivi iz davka na dodano vrednost (DDV) so v prvem polletju 2015 znašali 1,5462 milijarde evrov, kar je bilo kar je 3,6 več kot v enakem obdobju lani: letošnji znesek je do polletja dosegel 48,5 odstotka predvidenega za leto 2015. Ministrstvo za finance pojasnjuje vzroke za rast prihodkov iz te dajatve: »Ključni dejavnik rasti prihodkov iz naslova DDV predstavljata domača potrošnja in uvoz. Povečanje prihodkov iz naslova DDV hkrati pripisujemo ukrepom vlade, natančneje ukrepom finančne uprave v boju proti sivi ekonomiji. Predviden letni finančni učinek je 30 milijonov evrov.« Neto vplačila DDV po obračunu so se v v šestih mesecih zvišala za 53,8 milijona evrov, DDV od uvoza v istem obdobju višji za 0,4 milijona evrov.
Za občine 54 odstotkov dohodnine
Prilivi iz dohodnine, vplačani v proračun, so v šestih mesecih znašali 584,8 milijona evrov in so bili v primerjavi s prvim polletjem lani višji za 19,2 odstotka, kar je treba pojasniti, poudarjajo na ministrstvu za finance: »Ob pripravi proračuna za leto 2015 se je znesek dohodnine, ki pripada občinam, glede na lansko realizacijo znižal za 100,1 milijona evrov oziroma 9 odstotkov, kar je vplivalo na tolikšno rast dohodnine, ki pripada državnemu proračunu.« Občinam pripada skupaj 54 dohodnine, vplačane v predpreteklem letu, pojasnjuje vlada, povečane za inflacijo za leto pred letom in leto, za katero se izračuna primerna poraba.« Dohodnina, ki pripada občini, je namreč izhodišče za obračun priemrne proabe, do katere ima pravico.
Trošarine so javnim financam v prvem polletju letos zagotovile 710,6 milijona evrov prihodkov, kar je bilo 2,4 odstotka več kot v prvi polovici preteklega leta: polletni prihodek je doseg 46 odstotkov načrtovanih letnih prihodkov rebalansu proračuna. »Trošarine na naftne derivate – torej na bencin, plinsko olje za pogon in plinsko olje za ogrevanje – predstavljajo približno 99 odstotkov vseh trošarin na energente in električno energijo. Zato je realizacija odvisna predvsem od višine trošarin za te vrste energentov ter od prodanih količin,« poudarjajo na ministrstvu za finance.
Trošarine od naftnih derivatov so v prvi polovici leta znašale 465 milijona evrov, kar je bilo 3,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Vlada pričakuje, da bodo prilivi iz trošarin na energente in električno energije do konca leta dosegli 990,9 milijona evrov, vse trošarine skupaj pa 1,5098 milijarde evrov, saj država zbira tudi trošarine na tobak in alkohol.