Tiskane izdaje
Ljubljana – Prospekt za prodajo nove Ljubljanske banke naj bi bil objavljen 31. maja ali 1. junija, smo izvedeli neuradno. Takrat bosta znana tudi razpon cene in minimalna cena za delnico v javni prodaji delnic banke.
Že narejeno cenitev največje državne banke namreč londonska pisarna PwC prav zdaj dopolnjuje na podlagi rezultatov o poslovanju NLB v prvem četrletju, ki so bili javno objavljeni prejšnji teden in kažejo na rekordni dobiček. Vlada je že dala vedeti, da ne bo pristala na nižjo ceno od knjigovodske vrednosti delnic. Ta je konec marca znašala 65,5 evra. Po tej ceni bi država za tri četrtinski delež, kolikor ga namerava prodati iztržila približno milijardo evrov.
Po prejetem soglasju evropske komisije, lahko zdaj NLB prodamo v dveh korakih: letos najmanj 50 odstotkov plus delnico, preostalo četrtino pa prihodnje leto. A kot je tudi poslancem pojasnila predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidia Glavina, bi lahko ob velikem zanimanju vlagateljev ves delež prodali že v prvem krogu.
Vse bo torej odvisno od interesa, zato Deutsche Bank, J.P. Morgan Securities, UBS Limited in Wood & Company Financial Services prav te dni k nakupu vabijo med 500 in 800 vlagateljev – predvsem portfeljskih, saj nihče ne bo mogel pridobiti več kot četrtinski delež. Če bo prodaja uspešna, bodo delnice na Ljubljansko in Londonsko borzo uvrščene 15. junija.
S prodajo sprostitev plač
Če SDH ne bo uspelo prodati dobre polovice banke, bo prodaja neuspešna, NLB pa bo morala izvesti nadomestne ukrepe, to je prodajo hčerinskih družb po Balkanu. Prodaja vsaj dobre polovice banke je cilj tudi zato, ker bi bila NLB v nasprotnem primeru pri plačah članov uprave še vedno zavezana omejitvam po Lahovnikovemu zakonu, ki velja za državne družbe. Povedano drugače, plača šefa uprave ne bi mogla preseči 11.500 evrov, v banki pa že zdaj opozarjajo, da imajo zaradi teh omejitev težave pri pridobivanju kadrov.
Soglasje k cenovnim parametrom za banko bo pred objavo prospekta moral dati nadzorni svet SDH. Ta menda ne razmišlja, da bi to odločitev preložil na vlado. To sicer lahko to stori tudi uprava, če nadzorniki njenega predloga ne bi podprli, vendar po naših informacijah tudi v vodstvu SDH niso posebej naklonjeni temu, da bi o tem odločal ministrski zbor.
Stari grehi
Na prodajno ceno banke naj bi dobro vplival načrtovani zakon o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev banke, saj naj bi morebitne odškodnine plačala Banka Slovenije ali država. Negotovo pa ostaja vprašanje tožb hrvaških bank do NLB zaradi prenesenih vlog Ljubljanske banke, težkih okoli 400 milijonov evrov, kar bo razkrito tudi v prodajnem prospektu. Država doslej ni podpisala dogovora o prevzemu teh morebitnih obveznosti.
