Tiskane izdaje
Ljubljana – Danes bo Slovenija na Evropsko komisijo naslovila še dva zahtevka za vračilo evropskih sredstev, vredna dobrih 17 milijonov evrov, zato bo vsota vseh, odposlanih decembra letos, presegla 47 milijonov evrov. Črpanje evropskih sredstev iz Bruslja se je torej vendarle začelo.
Potem ko je Slovenija uspela do sredine decembra pripraviti sistem akreditacije, brez katerega ni mogoče pošiljati zahtevkov za povračilo evropskih sredstev v Bruselj, se je že vzpostavila »vroča« linija Ljubljana-Bruselj-Ljubljana. Iz ministrstva za finance so na vprašanje Dela, ali je Slovenija uspela še v letošnjem letu poslati prve zahtevke za povračilo evropskih sredstev iz Bruslja, odgovorili, da je Slovenija letos iz naslova Evropske kohezijske politike 2014-2020 na Evropsko komisijo naslovila dva zahtevka za vmesno plačilo; prvega za Kohezijski sklad v višini 28,3 milijona evrov ter drugega za Evropski socialni sklad v višini 1,5 milijona evrov.
V skladu z novimi pravili (Evropska komisija tekoče zahtevke za plačilo plačuje v višini 90 odstotkov zahtevka, 10 odstotkov pa šele ob zaključku obračunskega leta) v začetku leta 2017 pričakujejo priliv v višini 90 odstotkov zahtevka za plačilo, to je 26,8 milijona evrov, saj bo Evropska komisija zadržanih 10 odstotkov nakazala ob zaključku obračunskega leta, ki se izteče v letu 2018.
A to še ni vse. Že danes bo Slovenija na Evropsko komisijo naslovila še dva zahtevka za plačilo: za Evropski socialni sklad v višini 11,7 milijona evrov ter za Kohezijski sklad v višini 5,5 milijona evrov. »To pomeni, da smo letos v Bruselj skupno poslali zahtevke v višini 47.071.540,48 evra,« pravijo na finančnem ministrstvu.
Potrjena več kot četrtina EU projektov
Tako se torej prvih nekaj deset milijonov evrov evropskih sredstev iz Bruslja tudi vrača v Slovenijo, ki ima v tekočem finančnem obodbju 2014-2020 na razpolago ovkirno 3,2 milijarde evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada.
Ali kot pojasnjujejo na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), je od te vsote slabih 160 milijonov evrov namenjenih Instrumentom za povezovanje Evrope (za področje prometa), 64 milijonov evrov za programe Evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), večina sredstev – dobre 3 milijarde evrov – pa za t. i. cilj Naložbe za rast in delovna mesta.
Podlaga za koriščenje evropskih sredstev je Operativni program za izvajanje kohezijske politike v omenjeni finančni perspektivi; v tem finančnem obdobju ima Slovenija le enega, potem ko je imela v prejšnji perspektivi tri. V ovkiru enega Operativnega programa je SVRK v juliju 2015 izdala prvo odločitev o finančni podpori projektov, programov in javnih razpisov v programskem obdobju 2014–2020, v pol leta pa se je potrjenih razpisov, projektov, programov nabralo že za blizu milijarde evrov.
Ali kot odgovarjajo na SVRK: »Do današnjega dne smo izdali 160 odločitev v skupnem znesku preko 830 milijonov evrov, kar je več kot četrtina vsega razpoložljivega denarja za doseganje dogovorjenih ciljev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020. Trenutno pa naša služba pregleduje še 26 vlog za izdajo odločitev o podpori v skupni vrednosti 161 milijonov evrov.«
Na strani potrjevanja projektov in razpisov se torej Slovenija približuje milijardi evrov vrednih projektov in tako lahko sklepamo, da je z njimi že »porabila« skoraj tretjino razpoložljivih sredstev (dobre 3 milijarde evrov). Za te potrjene projekte so izplačila iz državnega proračuna na včerajšnji dan dosegla 109,06 milijona evrov, so nam odgovorili na finančnem ministrstvu. Tem izplačilom, poenostavljeno rečeno, sledijo povračila iz Bruslja.
In za katere projekte je Slovenija poslala zahtevke v Bruselj? Zahtevki za bruseljska povračila so bili poslani na naslov Evropskega socialnega sklada in Kohezijski sklad. Ministrstvo za finance: »V zahtevek za plačilo, ki se nanaša na Evropski socialni sklad, smo vključili upravičene izdatke za projekta »Izvajanje storitev za brezposelne, druge iskalce zaposlitve in delodajalce« ter »Krepitev svetovalnega dela z mladimi v Zavodu RS za zaposlovanje«, za katera je odgovorno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V zahtevek za plačilo iz naslova Kohezijskega sklada smo vključili izdatke za projekt Avtocesta A4 Slivnica–Gruškovje ter Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale–Kamnik.
Danes bodo certificirali izdatke po projektih Prvi izziv 2015, spodbujanje zaposlovanja - Zaposli.me ter oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice - 1.sklop in oskrba s pitno vodo na območju Sodražica-Ribnica-Kočevje.
