Računsko sodišče o nepravilnostih pri črpanju sredstev EU

Ljubljana − Po okvirni oceni Računskega sodišča (RS) je bilo do konca leta 2015 pri črpanju sredstev EU ugotovljenih za najmanj dobrih 164 milijonov evrov nepravilnosti. Revizija nepravilnosti, ki se pojavljajo pri črpanju evropskih sredstev za preteklo obdobje (2007−2013), v katerem je imela Slovenija na voljo 4,1 milijarde evrovropskih sredstev, je pokazala, da v državi nimamo vzpostavljenega sistema, s katerim bi lahko natančno ugotovili, koliko nepravilnosti se je zgodilo, saj razni organi, vključeni v postopke črpanja, nimajo niti skupne evidence o teh nepravilnostih.

Seveda pravila določajo, da mora država od upravičencev nepravilno plačane zneske izterjati, in če pri tem ni uspešna, mora sama vrniti sredstva v evropski proračun. RS ugotavlja, da so mali kršitelji praviloma v 95 odstotkih sredstva vrnili, veliki kršitelji, ki pa so vsi tisti, kjer gre za sredstva, višja od deset tisoč evrov, pa  so sredstva vrnili v le 40 odstotkih primerov. S takšnimi neodzivnimi kršitelji se posamezna posredniška telesa, torej ministrstva, tožijo, a tudi tukaj je praksa različna, nekateri se za izterjavo preprosto celo ne odločijo.

Slovenija je v prejšnjem finančnem obdobju finacirala več evropskih projektov, kot pa je imela na voljo sredstev; seveda »za vsak primer«, če bi se kakšnemu od projektov zalomilo. Zaradi tega in zaradi financiranja neupravičenih izdatkov je po oceni računskega sodišča do konca leta 2015 državni proračun prevzel dodatno breme, visoko najmanj skoraj 57 milijonov do skoraj 194 milijonov evrov, ki, tako RS, iz evropskega proračuna ne bodo povrnjeni. K temu ni prištet znesek lastne udeležbe.

Za začetek pa naj organ upravljanja (vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko) vzpostavi centralizirano evidenco podatkov o zaznanih sistemskih nepravilnostih, skupaj z ministrstvom za finance pa tudi pripravi sistem, ki bo na koncu pokazal vrednost nepravilnih izplačil in seveda kako bo obremenil državni proračun.